Franja

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. — Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

3. mesto severno od Kalhedona: Plin.

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

penetrar prodreti, vdreti, pronikniti, uvideti, spregledati

penetrar en detalles iti v podrobnosti
no lo penetro ne spoznam (znajdem) se v tem
penetrarse de vtisniti si kaj (v spomin), trdno se prepričati o
estar penetrado de biti prežet z

poklícati to call

telefonično poklícati koga to call someone up, to ring someone up
poklícati po imenu to call someone by his name
poklícati na odgovor to call to account
poklícati za pričo to call to witness
poklícati k sebi (službeno) to summon, (prijateljsko) to invite, to ask someone to drop in
poklícati si preteklost v spomin to recall the past
mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih many are called, but few are chosen

poklícati appeler, mander, convoquer, faire venir quelqu'un, interpeller

poklicati koga po imenu appeler quelqu'un par son nom
nujno koga poklicati k sebi mander quelqu'un d'urgence
koga na pomoč poklicati appeler quelqu'un à son aide (ali à son secours)
poklicati komu kaj v spomin rappeler (ali remémorer) quelque chose à quelqu'un, rappeler quelque chose à la mémoire de quelqu'un
poklicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, téléphoner à quelqu'un, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali familiarno de fil) à quelqu'un
poklicati k vojakom appeler sous les drapeaux (ali aux armes)
poklicati zdravnika faire appeler le médecin
zopet poklicati v življenje réanimer, faire revivre, rappeler quelqu'un à la vie

poklícati llamar (koga a alg)

poklicati koga po imenu llamar a alg por su nombre
poklicati na odgovor llamar a cuenta
poklicati centralo llamar a la central
poklicati po telefonu llamar por teléfono
poklicati na oder (gledališče) llamar al escenario
poklicati zdravnika llamar al médico
poklicati v spomin traer a la memoria; recordar
poklicati v življenje crear; fundar; organizar
zopet poklicati v živijenje hacer revivir
dati koga poklicati llamar (ali hacer venir) a alg
priti kot poklican (fig) venir a propósito (ali como anillo al dedo ali como llovido del cielo)
čutiti se poklicanega za sentirse llamado para

populi-fugia in (skrč.) poplifugia -ōrum, n (populus¹ in fugere) beg ljudstva, praznik v spomin bega Rimljanov pred Latinci; obhajali so ga ob julijskih nonah: cuius rei hoc argumentum profert quod postridie nonas Iulias re bene gesta, cum pridie populus a Tuscis in fugam versus sit — unde Populifugia vocantur — post victoriam certis sacrificiis fiat vitulatio Piso ap. Macr.; skrč. soobl. poplifugia: dies Poplifugia videtur nominatus, quod eo die tumultu repente fugerit populus Varr.

prägen vtisniti, vtiskovati (tudi Technik, Typographie); Münzen: kovati, skovati; figurativ Worte: skovati, ustvariti; das Verhalten, den Charakter: oblikovati, zaznamovati, dati pečat (čemu); ins Gedächtnis prägen vtisniti v spomin (sich se)

prikli|cati (-čem) herbeirufen, heranrufen, iz hiše: herausrufen, z žvižganjem: herbeipfeifen, heranpfeifen, z zvonjenjem: herausläuten, herausklingeln, herbeiklingeln, z mahanjem: herbeiwinken, s ploskanjem - v gledališču: herausklatschen, hervorjubeln; figurativno kak dogodek: herbeireden, heraufbeschwören, herbeiwünschen
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen, sich besinnen auf, ponovno: ins Gedächtnis zurückrufen
priklicati v zavest [bewußtmachen] bewusst machen
(ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
priklicati v življenje ins Leben rufen

priklícati (-klíčem) perf.

1. richiamare, chiamare:
hrup je priklical sosede il fracasso richiamò i vicini

2. pren. provocare, suscitare, promuovere:
priklicati nesrečo provocare una disgrazia, attirare la disgrazia
naravna bogastva so priklicala hiter gospodarski razvoj le risorse naturali promossero un rapido sviluppo economico

3. pren. (ri)evocare; risuscitare:
priklicati v spomin preteklost evocare il passato
(spet) priklicati v življenje risuscitare, far rinvenire
priklicati v življenje reforme introdurre, avviare riforme
priklicati v življenje časopis, revijo iniziare la pubblicazione di un giornale, di una rivista

print² [print]

1. prehodni glagol
tiskati, dati v tisk, natisniti; odtisniti, potiskati; pisati s tiskanimi črkami; vtisniti (on ; žig)
pustiti sled (on)
natiskati vzorec (in v)
vtisniti (on s.o.'s mind komu v spomin)
pustiti sled, odtis; phot kopirati (off, out)
kalupiti (npr. maslo)

2. neprehodni glagol
tiskati, izdajati knjige itd.; biti v tisku (the book is printing knjiga je v tisku)

printed form tiskan formular
printed matter tiskovine
printed goods tiskanine (blago)
printed characters tiskane črke

Quīntīlis, starejše Quīnctīlis mēnsis in subst. Quīn(c)tīlis -is, m (quīntus) kvin(k)tíl(ij) ali peti mesec starega koledarja, po katerem se je leto začenjalo z marcem oz. sedmi mesec po novem koledarju, pozneje v spomin na Cezarjevo koledarsko reformo imenovan Iūlius, julij: Ci. ep., Varr., Suet. idr., Idibus Quīn(c)tilibus L. = 15. julija.

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

recuerdo moški spol spomin, spominjanje, omemba

artículos de recuerdo spominki
en recuerdo, como recuerdo za spomin
traer al recuerdo v spomin priklicati
dar muchos recuerdos (a) koga (dati) lepo pozdraviti

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

rēgifugium (Rēgifugium) -iī, n (rēx in fugere) kraljev (po)beg, praznik, ki so ga obhajali v Rimu 20. februarja v spomin na izgon zadnjega kralja: P. F., [Regifugium dies notatur in fastis a. d.] VI Kal. … [dict]us quia [eo die rex Tarquinius fugerit e Roma] Fest., nec Regifugium pulsis ex urbe tyrannis laetum Romanis fas reticere diem Aus.

remembrance [rimémbrəns] samostalnik
spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
spominek

remembrances množina (naročeni) pozdravi
in remembrance of v (za) spomin na
within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
I put him in remembrance of spomnil sem ga na