Franja

zadržan¹ (-a, -o) človek: zurückhaltend; (zadrževan) jeza, žalost: zurückgehalten, verhalten; dobiček: nichtentnommen
tehnika zadržana utež fixierte Last

zavor|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. tehnika die Bremse (bobnasta Trommelbremse, centrifugalna Zentrifugalbremse, čeljustna Backenbremse, členkasta čeljustna Gliederbackenbremse, diskasta Scheibenbremse, drsna čeljustna Gleitbackenbremse, kladična Klotzbremse, kleščna kolutna Zangenbremse, kolesna Radbremse, motorna Motorbremse, naletna Auflaufbremse, nožna Fußbremse, pnevmatična Druckluftbremse, povratna udarna Rückstoßbremse, povratna pedalna Rücktrittbremse, ročna Handbremse, servo Servobremse, tirna Gleisbremse, Schienenbremse, tračna Bandbremse, vrvna Fangbremse, zasilna Notbremse, na utež Fallgewichtsbremse, s prostim tekom Freilaufbremse, zračna Luftbremse, železniška Zugbremse), die Bremsanlage (pomožna Hilfsbremsanlage)
hidravlična zavora hydraulische Bremse
ročica zavore der Bremshebel
(ročne Handbremshebel)
naprava za preizkus zavor der Bremsprüfstand
motovilo z zavoro die Bremshaspel
pritegniti zavoro die Bremse anziehen
spustiti/popustiti zavoro die Bremse lösen
stopiti na zavoro z vso silo: auf die Bremse steigen

2.
smučarska zavora/zavora za smuči der Ski-Stopper

zavorn|i [ó] (-a, -o) Brems- (boben die Bremstrommel, klin der Bremskeil, kolut die Bremsscheibe, pedal das Bremspedal, der Bremsfußhebel, Fußbremshebel, trak das Bremsband, učinek die Bremsleistung, valj die Bremsrolle, vzvod der Bremshebel, cokla der Bremsschuh, čeljust die Bremsbacke, gred die Bremswelle, obloga der Bremsbelag, pot/razdalja der Bremsweg, površina die Bremsfläche, ročica der Bremshebel, sila die Bremskraft, snov die Bremssubstanz, utež das Bremsgewicht, vrv das Bremsseil, krilce die Bremsklappe, sevanje fizika die Bremsstrahlung, vzvodje das Bremsgestänge)

δραχμή, ἡ (gl. δράττομαι) drahma 1. kot utež 4,32 g. 2. kot srebrni denar = 6 obolov (= 90 h).

μνᾶ, ᾶς, ἡ, ion. μνέα [Et. semit. izv.] 1. mina (denar) = 1/60 talenta = 100 drahem = 79 K. 2. utež = 436 g.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

στατήρ, ῆρος, ὁ (ἵστημι) stater (utež in denar) 1. srebrni stater = ca. 3 K. 2. zlati stater = ca. 24 K.

τάλαντον, τό (τλῆναι, tollo) 1. tehtnična skledica, važnica; pl. tehtnica. 2. kar je iztehtano, talent; a) utež, teža, pri Hom. vedno v zvezi s χρυσοῦ; pozneje 36 ali 26 kg. Solonov atiški talent; b) kot denar (srebrni talent) = 60 min = 6000 drahem = 5400 K; veljava pa je bila v raznih državah različna; zlati talent je bil desetkrat toliko vreden; NT sirski talent = približno 1170 K.