Franja

Zadetki iskanja

  • ravnáti -am
    I.
    1. ravnati, ravniti, činiti ravnim, glatkim, poravnavati: ravnati gube na obleki
    ravnati bore na odijelu, odelu
    2. savijati: ravnati perilo
    3. ispravljati: ravnati zakrivljene žeblje; ravnati krivo cesto, krivo Drino
    4. spremati, pripremati: ravnati žito za mlin; ravnati kosilo
    pripremati ručak
    5. opčinjati, ćistiti rešetom: ravnati žito
    6. voditi, upravljati: ravnati konje, stroj, plug
    upravljati konjima, strojem, plugom
    7. voditi brigu o čemu: ravnati grobove
    8. gajiti: ravnati čebele
    9. upućivati koga na: ravnati koga na pravo pot
    10. postupati: ravnati s kom lepo, grdo
    II. ravnati se
    1. upravljati se, orijentirati se, orijentisati se prema komu, čemu, podešavati svoj stav prema komu, čemu: ravnati se po kom; ravnati se po očetu, po plačilu, po delu, po nasvetu, po vremenu, po zakonu
    upravljati se prema ocu, prema nagradi, prema poslu, prema savjetu, prema vremenu, prema zakonu
    2. spremati se: ravnati se od doma
    spremati se za put; ravnati se domov, po svetu; ravnati se za pot v Ameriko
    spremati se za polazak u Ameriku; ravna se za dež
    sprema se za kišu
  • regentar upravljati, voditi
  • regentear voditi, upravljati
  • rēggere*

    A) v. tr. (pres. rēggo)

    1. držati:
    reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
    reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
    reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

    2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
    reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
    reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
    reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

    3. jezik vezati se (s, z)

    4. voditi, upravljati

    B) v. intr.

    1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
    non reggere alla fatica ne zdržati napora
    reggere al confronto vzdržati primerjavo:
    l'animo non mi regge di... ne upam si

    2. trajati, vzdržati

    3. biti dosleden, logičen; držati:
    una tesi che non regge trditev, ki ne drži

    C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

    1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
    non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
    reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

    2. pren. obvladati se
  • regieren vladati (komu, čemu) (tudi figurativ); Technik voditi, upravljati; Grammatik: določati
  • regir [-i-, g/j] voditi, vladati, poveljevati, upravljati; slovničen izraz vezati se z; veljati, v veljavi biti

    rige el dativo (gr) se veže z dajalnikom
    regir un complemento directo se veže s tožilnikom
    en el año que rige v tekočem letu
    regirse por ravnati se po
  • régir [režir] verbe transitif voditi, upravljati; vladati; (grammaire)

    cette conjonction régit le subjonctif ta veznik zahteva rabo veznega naklona
    régir un Etat voditi državo
  • regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

    1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

    2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

    1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

    2. metaf.
    a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
    b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
    c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. Od tod

    I. adv. rēctē

    1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

    2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

    3. metaf.
    a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
    b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
    c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
    d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
    e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci.

    II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.
  • regolare1

    A) v. tr. (pres. rēgolo)

    1. urediti, urejati

    2. ekst. voditi, upravljati, naravnati

    3. omejiti omejevati; zmanjševati:
    regolare i propri sentimenti pren. brzdati čustva
    regolare le spese zmanjšati stroške

    4. regulirati, naravnavati, uravnavati:
    regolare un apparecchio regulirati napravo
    regolare un fiume regulirati reko

    5. urediti, urejati (tudi pren.):
    regolare gli avversari šport premagati nasprotnike (zlasti v kolesarstvu)
    regolare il conto plačati, poravnati račun
    regolare i conti con qcn. pren. poravnati račune s kom
    regolare una questione urediti zadevo, problem

    B) ➞ regolarsi v. rifl. (pres. mi regolo)

    1. ravnati se

    2. biti umerjen; kontrolirati se:
    regolarsi nel mangiare biti zmeren pri jedi
  • regulate [régjuleit] prehodni glagol
    uravnati, urediti, regulirati (uro, stroj); paziti na red, na redno delovanje, na izpolnjevanje predpisov; prilagoditi (to čemu)
    voditi, upravljati, usmerjati

    well regulated house dobro urejeno gospodinjstvo
    to regulate one's life urediti si življenje
    to regulate one's speed, a clock regulirati svojo hitrost, uro
    to regulate the traffic usmerjati promet
  • rein2 [réin] prehodni glagol
    obrzdati; brzdati, imeti ali držati na vajetih, na uzdi; voditi na uzdi
    figurativno voditi, upravljati, kontrolirati, nadzirati

    to rein a horse to the left z vajetmi obrniti konja na levo
    to rein one's tongue brzdati svoj jezik
    to rein in ustaviti (konja) z vajetmi; figurativno obrzdati, krotiti, ustaviti, zadušiti, držati na uzdi
    to rein up ustaviti (konja)
  • rukòvati rùkujēm, rȕkovati -ujēm
    I.
    1. ravnati, manipulirati: rukovati oružjem
    2. upravljati, imeti na skrbi, manipulirati: rukovati magazinom
    II. rukovati se rokovati se, podajati si roke: mi smo se rukovali na rastanku; on se rukovao sa mnom
  • rule2 [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
    upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
    postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
    prevladovati; (o cenah) stati, držati se

    to rule oneself obvladati se
    Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
    a ruled case odločena, dognana stvar
    ruled paper liniran papir
    to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
    be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
    to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
    to rule one's passions obvladati svoje strasti
    to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
    to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
    to rule with a rod of iron vladati z železno roko
    to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
    corn rules high cene žitu so visoke
    prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)
  • sail2 [séil] neprehodni glagol
    jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
    figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

    to sail along the coast pluti vzdolž obale
    to sail under convoy pluti v konvoju
    she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
    prehodni glagol
    prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

    to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
    to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
    to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga
  • steer2 [stíə]

    1. prehodni glagol
    krmariti, držati krmilo; upravljati, voditi (ladjo, vozilo); šofirati; usmeriti (premikanje, gibanje) (v določeno smer)
    figurativno voditi, upravljati (kaj); peljati

    2. neprehodni glagol
    (dati se) upravljati ali voditi; premikati se, gibati se v določeni smeri; voziti; pluti
    figurativno izogniti se, čuvati se (česa)

    to steer an automobile šofirati avto
    to steer clear of pogovorno izogniti se, držati se proč od
    the boat steers easily čoln se da z lahkoto krmariti (voditi)
    I steered him into the room peljal sem ga v sobo
    to steer a middle course figurativno ne pretiravati
    to steer a ship krmariti ladjo
    to steer one's way iti svojo pot
  • sterzare1 v. tr. (pres. stērzo)

    1. avto upravljati, voziti

    2. skreniti, zaviti

    3. pren. pog. (nenadoma) premisliti si
  • steuern ein Fahrzeug: upravljati, voziti; [Schiffahrt] Schifffahrt krmariti, Luftfahrt pilotirati; pluti (nach proti), usmeriti se; Entwicklungen, Roboter usw.: voditi, eine Organfunktion: nadzorovati; Technik krmiliti, upravljati, uravnavati; figurativ einer Sache: boriti se proti
  • steward [stjúəd]

    1. samostalnik
    strežaj (na letalu, ladji); upravitelj (posestva); oskrbnik, gospodar, nadzornik; ekonom (kolidža, bólnice itd.), dobavitelj živeža; reditelj (na dirkah, prireditvah, svečanostih)
    zgodovina majordom, upravitelj (hiše)

    Lord High Steward of England uslužbenec, ki vodi kronanje ali predseduje pri sojenju visokim plemičem

    2. prehodni glagol
    upravljati
    neprehodni glagol
    servirati, streči; opravljati oskrbniške dolžnosti
  • superintend [sju:pərinténd] prehodni glagol
    nadzorovati, voditi, upravljati
    neprehodni glagol
    imeti vrhovno nadzorstvo (over nad)
  • sway1 [swéi] prehodni glagol
    zibati, gugati, majati; vihteti; zvijati, pripogibati
    navtika dvigati
    figurativno vplivati, delovati na; rokovati; upravljati, voditi, vladati (komu, čemu); odvrniti (od naklepa)
    neprehodni glagol
    gugati se, zibati se, nihati, majati se, zvijati se, nagibati se, pripogibati se (towards k, proti)
    kreniti, zaviti; opotekati se, omahovati; vladati

    to sway home kreniti, zaviti proti domu
    man is often swayed by his passions človeka često vladajo njegove strasti
    opinion sways to his side javno mnenje se nagiblje njemu v prid
    he swayed his sword vihtel je svoj meč
    to sway the sceptre držati žezlo, vladati
    to sway the world vladati svetu
    to be swayed by a dream dati si vplivati od sanj
    the trees sway in the wind drevesa se pozibavajo v vetru
    the wind sways the trees veter pozibava drevesa
    the wall sways to the right zid (stena) se nagiblje na desno