Franja

Zadetki iskanja

  • désaffecter [dezafɛkte] verbe transitif odtegniti svojemu namenu; ne več uporabljati (une école, une caserne šole, vojašnice)
  • desaprovechar slabo uporabljati; pod ceno proda(ja)ti

    desaprovechar la ocasión zamuditi priložnost
  • dēserviō -īre

    1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

    2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).
  • disuse2 [dísjú:z] prehodni glagol
    ne uporabljati, odvaditi

    disused zastarel
  • easement [í:zmənt] samostalnik
    arhaično olajšanje, usluga; udobnost
    pravno pravica uporabljati nekaj, kar ni našega
  • euphemize [jú:fimaiz] neprehodni glagol & prehodni glagol
    uporabljati milejše izraze
  • latinášiti -ìnāšīm v pogovornem ali pisanem jeziku pretirano uporabljati latinske besede: nemoj toliko latinašiti
  • latinize [lǽtinaiz]

    1. prehodni glagol
    latiniti, prevajati v latinščino, latinčevati; pokatoličaniti

    2. neprehodni glagol
    uporabljati latinske izraze
  • lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

    1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

    2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

    3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
    a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
    b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

    4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

    5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

    6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

    7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.
  • malemplear neprimerno uporabljati
  • maneggiare v. tr. (pres. maneggio)

    1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
    maneggiare la cera gnesti vosek
    maneggiare il pennello slikati
    maneggiare la marra kmetovati
    maneggiare le reti biti ribič, ribariti
    maneggiare la melodia pren. komponirati
    maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
    maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati

    2. pren. upravljati:
    maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja
  • manœuvrer [-nœvre] verbe intransitif, marine, automobilisme manevrirati; militaire vežbati, delati manever; figuré uporabljati spretna sredstva za dosego cilja; podvzeti mere; verbe transitif upravljati, rokovati (le volant, un véhicule z volanom, z vozilom), voditi; ranžirati

    manœuvrer pour garer sa voiture manevrirati pri parkiranju avtomobila
    facile à manœuvrer (automobilisme) lahko vodljiv
  • manomettere* v. tr. (pres. manometto)

    1. začeti uporabljati, načeti, načenjati

    2. ponarediti, ponarejati:
    manomettere le prove ponarediti dokaze

    3. brskati:
    manomettere un cassetto (nedovoljeno) brskati po predalu
    manomettere una lettera (nedovoljeno) odpreti pismo

    4. kršiti:
    manomettere i diritti (di) kršiti pravice

    5. pravo hist. osvoboditi sužnja
  • mésuser [mezüze] verbe intransitif slabo uporabljati (de sa fortune svoje premoženje)
  • metanizzare v. tr. (pres. metanizzo)

    1. metanizirati; oskrbeti, oskrbovati z metanom; uporabljati zemeljski plin (v gospodinjstvu)

    2. avto metanizirati, preurediti vozilo na plinski pogon
  • misapply [misəplái] prehodni glagol
    napačno uporabljati, zlorabijati
  • morèkati se -ām se v pogovoru s kom pogosto uporabljati medmet "more"
  • palanquer [-ke] verbe intransitif, marine uporabljati škripec, vitel; verbe transitif opremiti z obrambno steno iz kolov, s palisado
  • paralogizzare v. tr. (pres. paralogizzo) filoz. napačno sklepati; uporabljati paralogizme
  • pasture2 [pá:sčə]

    1. prehodni glagol
    pasti (živino), voditi živino na pašo, krmiti živino; uporabljati zemljo za pašnik

    2. neprehodni glagol
    pasti se