Franja

repēllere^* v. intr. (pres. repēllo) upirati se, biti zoprn

repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
upirati se, boriti se (against proti)
biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati

repugná *repúgnă vi. upirati se; ne prenašati/prenesti

repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

repugna gnusno je

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

resist¹ [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
to resist infection biti odporen proti infekciji
to resist an order ne ubogati ukaza
to resist temptation upirati se skušnjavi
if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel

résister [reziste] verbe intransitif upirati se, ustavljati se, nuditi odpor; figuré vztrajati, pretrpeti, vzdržati (à quelque chose kaj)

résister à la forca par la force sili se upreti s silo
résister à la tentation, à ses désirs upirati se skušnjavi, svojim željam
résister à l'oppression upreti se zatiranju
ce tissu résiste à l'eau ta tkanina ne prepušča vode
elle est accublée de travail, elle n'y résistera pas preveč dela ima, ne bo vzdržala
on n'y peut plus résister (familier) to postaja nevzdržno

resistere v. intr. (pres. resisto)

1. upreti, upirati se; zoperstaviti, zoperstavljati se (tudi ekst.):
resistere al nemico upirati se sovražniku

2. vzdržati; prenesti, prenašati:
pianta che resiste al freddo rastlina, ki prenese mraz

resistir upirati se, ustavljati se, ugovarjati, spodbijati; ustaviti, zadržati; izdržati, prenašati, trpeti

resistir la comparación zdržati primero
resistir mucho mnogo izdržati, odporen biti
no puedo resistirle ne morem ga trpeti
nadie puede resistirle nihče se mu ne more upirati
resistirse upreti se, upirati se
yo me resisto a pomišljam se ...

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.

re-stitō -āre (frequ. k restāre) zaostajati, postajati, postavati; metaf. obotavljati se, muditi se, odlašati, omahovati, upirati se: L., idr., ita me miserum restitando retinendoque lassum reddiderunt Pl., Menelaus me obiurgat: id meis rebus regimen restitat Enn. fr., nunqui hic restitat, qui nondum labeas lerarit mihi? Pomp. fr., restitare ac tergiversari L., quamlibet magna canum et venantium urguente vi contemptim restitansque cedit (sc. leo) Plin.

resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)

I. intr.

1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.

2. metaf.
a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze. —

II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap.

re-tractō (re-trectō) -āre -āvī -ātum (frequ. k retrahere)

I. nazaj potegniti, nazaj vleči; metaf.

1. nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati): dicta V., largitiones Traianus ap. Plin. iun.

2. braniti se, upirati se, nasprotovati, zoprvati, obotavljati se, obirati se, omahovati, odkloniti (odklanjati), ne hoteti: S. fr., Col. idr., quid retractas? V., secuta exercitum plebs nullo retractante L., sive retractabis, sive properabis Ci.

3. zmanjšati (zmanjševati), v nič dati (dajati), (po)grajati: retractandi operis gratiā Gell. —

II.

1. zopet (znova, spet) potipati, prije(ma)ti, vzeti (jemati), (z)grabiti: ferrum V., vulnera O., arma L., vota O. zaželeno podobo; pren.: retractando nondum coeuntia vulnera rumpam O. = obnoviti stare rane (bolečine).

2. metaf. zopet (znova, ponovno, še enkrat) lotiti (lotevati) se česa, zopet (znova, spet) se ukvarjati se s čim, zopet (znova, spet) se posvetiti (posvečati) čemu, zopet (znova, spet) vršiti, zopet (znova, spet) opravljati kaj, obdelati (obdelovati, obdelavati), predelati (predelovati, predelavati): hoc in proximo libro retractare Varr., verba desueta O., tertius ille locus orationis a me retractandus Ci., dum prima retractant fata domūs O., Ceae retractare munera neniae H. obravnavati iste stvari (isto snov, isto tematiko) kakor Simonid v svojih nenijah; occ. zopet premisliti (premišljati, premišljevati), zopet razmisliti (razmišljati, razmišljevati): aliquid diligenter Ci., fata O., mecum deae memorata retracto O., mens (misel) postero die retractatur T., memoriam carissimi sodalis Sen. ph. obnoviti. — Od tod adj. pt. pf. retractātus 3 zopet pregledan, zopet predelan: idem σύνταγμα misi ad te retractatius Ci. ep. precej predelano.

revoltá revólt vr.

1. biti ogorčen

2. upirati se, upreti se

rezistá rezíst vi.

1. upirati se, upreti se, zoperstaviti se, zoperstavljati se, kljubovati

2. vztrajati

3. vzdržati, prenašati, prenesti

ribellarsi v. rifl. (pres. mi ribēllo) upreti, upirati se, vstati:
ribellarsi al sopruso upreti se nasilju

ricalcitrare v. intr. (pres. ricalcitro)

1. brcati (ob vzpenjanju, ritanju)

2. pren. upirati se

riluttare v. intr. (pres. rilutto) upirati se (čemu), biti proti (čemu), nerad kaj storiti:
riluttare a partire nerad odpotovati

ripugnare v. intr. (pres. ripugno) upirati se; ne prenesti, prenašati:
mi ripugna upira se mi, ne prenesem

rivoltare

A) v. tr. (pres. rivōlto)

1. znova obrniti, obračati

2. obrniti, obračati; prevrniti, prevračati; prebrskati:
rivoltare una giacca obrniti suknjič

3. pren. odbijati, upirati se

B) ➞ rivoltarsi v. rifl. (pres. mi rivōlto)

1. obrniti, obračati se nazaj, vstran

2. upreti, upirati se

3. spremeniti, spreminjati se