woeful [wóuful] samostalnik (woefully prislov)
žalosten, zaskrbljen, ubog, beden; pomilovanja vreden, nesrečen
a woeful ignorance šaljivo strašna nevednost
Zadetki iskanja
- wretched [réčid] pridevnik
reven, beden, nesrečen, ubog, pomilovanja vreden; slab, strašen, grozen; podel, prezira vreden; odvraten, ogaben, zoprn
the wretched nesrečniki
wretched horse ubogo kljuse
wretched health slabo, razrvano zdravje
wretched weather strašno, grozno vreme
wretched inn odvratna krčma
wretched food slaba hrana
I feel wretched zelo slabo se počutim - zùdur neskl. prid. (t. zügürt) reven, ubog: zudur kesom z revno denarnico
- бедный reven, ubog; nesrečen; m revež
- бедняцкий reven, ubog
- бі́дний прикм., réven prid., béden prid., ubóg prid., bóri prid.
- маломочный reven, ubog
- сирый (zast.) osirotel, ubog; osamljen, zapuščen
- скудный reven, ubog, boren
- убогий pohabljen; ubog; (pren.) nepomemben, klavrn; m pohabljenec; revež
- убо́гий (вбо́гий) прикм., ubóg prid., réven prid.
- geistesarm omejen, ubog na duhu
- homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.
- importuōsus (inportuōsus) 3 ubog z lukami, brez pristanov: mare S., T., litus L., Plin. iun., importuosissima insula Plin.
- in-disertus 3, adv. -ē nezgovoren, ubog z besedami, malobeseden, redkobeseden, nebesedljiv (naspr. loquax): Academicus Ci., homo Ci., interpres Ci. prevajalec; pren. prudentia Ci. (naspr. stultitia loquax). — Adv. indisertē nezgovorno: non indiserte collaudare orationem Ci. ep.
- jadníče -eta s, mn. jȁdničād ž nesrečen, ubog otrok, revček
- kȕkāvče -eta s, mn. kȕkavčād ž
1. mlada kukavica
2. ubog otrok - miserable [mízərəbl]
1. pridevnik (miserably prislov)
nesrečen, ubog beden; prezira vreden
pogovorno bolan
2. samostalnik
nesrečnik, ubožec; lopov - pauperēscō -ere (pauper) (o)siromašeti, obubožati, postajati ubog (reven, pičel, boren); metaf.: pauperescunt vires eius Arn. slabijo.
- per-pauper -eris (per in pauper) zelo ubog, zelo reven, zelo siromašen: dat rustico nescio cui, vicino suo perpauperi, cui dicat dotis paululum Afr. ap. Non., erat enim rex perpauper Ci. ep.