Franja

Zadetki iskanja

  • woeful [wóuful] samostalnik (woefully prislov)
    žalosten, zaskrbljen, ubog, beden; pomilovanja vreden, nesrečen

    a woeful ignorance šaljivo strašna nevednost
  • wretched [réčid] pridevnik
    reven, beden, nesrečen, ubog, pomilovanja vreden; slab, strašen, grozen; podel, prezira vreden; odvraten, ogaben, zoprn

    the wretched nesrečniki
    wretched horse ubogo kljuse
    wretched health slabo, razrvano zdravje
    wretched weather strašno, grozno vreme
    wretched inn odvratna krčma
    wretched food slaba hrana
    I feel wretched zelo slabo se počutim
  • zùdur neskl. prid. (t. zügürt) reven, ubog: zudur kesom z revno denarnico
  • бедный reven, ubog; nesrečen; m revež
  • бедняцкий reven, ubog
  • бі́дний прикм., réven prid., béden prid., ubóg prid., bóri prid.
  • маломочный reven, ubog
  • сирый (zast.) osirotel, ubog; osamljen, zapuščen
  • скудный reven, ubog, boren
  • убогий pohabljen; ubog; (pren.) nepomemben, klavrn; m pohabljenec; revež
  • убо́гий (вбо́гий) прикм., ubóg prid., réven prid.
  • geistesarm omejen, ubog na duhu
  • homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.
  • importuōsus (inportuōsus) 3 ubog z lukami, brez pristanov: mare S., T., litus L., Plin. iun., importuosissima insula Plin.
  • in-disertus 3, adv. nezgovoren, ubog z besedami, malobeseden, redkobeseden, nebesedljiv (naspr. loquax): Academicus Ci., homo Ci., interpres Ci. prevajalec; pren. prudentia Ci. (naspr. stultitia loquax). Adv. indisertē nezgovorno: non indiserte collaudare orationem Ci. ep.
  • jadníče -eta s, mn. jȁdničād ž nesrečen, ubog otrok, revček
  • kȕkāvče -eta s, mn. kȕkavčād ž
    1. mlada kukavica
    2. ubog otrok
  • miserable [mízərəbl]

    1. pridevnik (miserably prislov)
    nesrečen, ubog beden; prezira vreden
    pogovorno bolan

    2. samostalnik
    nesrečnik, ubožec; lopov
  • pauperēscō -ere (pauper) (o)siromašeti, obubožati, postajati ubog (reven, pičel, boren); metaf.: pauperescunt vires eius Arn. slabijo.
  • per-pauper -eris (per in pauper) zelo ubog, zelo reven, zelo siromašen: dat rustico nescio cui, vicino suo perpauperi, cui dicat dotis paululum Afr. ap. Non., erat enim rex perpauper Ci. ep.