Franja

Zadetki iskanja

  • tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

    à la tête na čelu
    à tête reposée premišljeno
    de tête na pamet; iz glave
    de la tête aux pieds od glave do nog
    en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
    en tête de la liste na začetku seznama
    (en) tête à tête med štirimi očmi
    être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
    la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
    la tête basse s povešeno glavo, slepo
    la tête haute z glavo pokonci, ponosno
    par tête na glavo, na osebo
    tête à droite! glej desno!
    autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
    article masculin de tête uvodnik
    coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
    forte tête samovoljen človek
    histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
    homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
    mal masculin de tête glavobol
    mauvaise tête rogovilež
    voix féminin de tête oster, rezek glas
    tête atomique atomska glava (pri raketi)
    tête baissée s povešeno glavo, slepo
    tête folle prenapetež
    tête légère lahkomiselnež
    tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
    tête de linotte lahkomiseln človek
    tête du lit vzglavje pri postelji
    têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
    tête de mort mrtvaška glava
    tête de pont (militaire) mostišče
    avoir une petite tête biti malo inteligenten
    avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
    c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
    avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
    avoir la tête froide biti miren
    avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
    avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
    avoir mal à la tête imeti glavobol
    avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
    je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
    avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
    avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
    n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
    avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
    avoir la tête lourde imeti težko glavo
    en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
    se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
    donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
    donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
    être tête nue biti razoglav
    être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
    faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
    il est tête en l'air on je lahkomiseln
    faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
    faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
    n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
    je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
    se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
    c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
    jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
    laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
    mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
    mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
    se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
    se mettre dans la tête v glavo si vbiti
    se mettre martel en tête delati si skrbi
    monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
    perdre la tête izgubiti glavo
    piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
    prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
    risquer sa tête tvegati glavo, življenje
    rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
    vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
    je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
    tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
    la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
    (faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je
  • tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

    tiempo actual sedanjost
    (tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
    tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
    tiempo transcurrido čas, ki je potekel
    buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
    fruta del tiempo sveže sadje
    lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
    medida de tiempo časovna mera
    medio tiempo vmesni čas; šp polčas
    traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
    sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
    a tiempo, a buen tiempo pravočasno
    muy a tiempo še pravočasno
    a su tiempo svoje dni
    a su (debido) tiempo o pravem času
    a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
    a tiempo que ko, medtem ko
    antes de tiempo predčasno
    con tiempo začasa; čisto mirno
    con el tiempo sčasoma
    de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
    de aquel tiempo tedanji
    de poco tiempo mlad
    de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
    dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
    desde este tiempo odtlej, odslej
    desde hace tiempo že nekaj časa
    desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
    después de algún tiempo čez nekaj časa
    durante algún tiempo nekaj časa
    en tiempo (oportuno) o pravem času
    en otro tiempo nekoč, prej
    en poco tiempo kmalu
    en todo tiempo vselej, vsekdar
    fuera de tiempo o nepravem času
    por tiempo za gotov čas
    todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
    acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
    ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
    andando el tiempo s časom, sčasoma
    ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
    es cuestión del tiempo je vprašanje časa
    ganar tiempo pridobiti na času
    gastar el tiempo čas zapravljati
    hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
    hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
    hace poco tiempo pred kratkim
    hace ya tiempo je že dolgo od tega
    no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
    matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
    exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
    el tiempo es oro čas je zlato
    cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
    a tiempos tu pa tam
    desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
    en los tiempos actuales v teh časih
    en tiempos pasados v prejšnjih časih
    en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
    en los buenos tiempos v dobrih starih časih
  • time1 [táim]

    1. samostalnik
    čas; delovni čas; ura, trenutek
    šport najkrajši čas
    glasba akt, tempo
    vojska tempo, korak, hitrost marša
    množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
    množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

    the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
    time out of mind davni čas(i)
    time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
    civil time navadni čas
    the correct (right) time točen čas
    a work of time zamudno delo!
    time! šport zdaj!
    time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
    hard times težki časi
    the ravages of time zob časa
    the good old time dobri stari časi
    against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
    ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
    all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
    a long time since zdavnaj
    at any time ob vsakem (kateremkoli) času
    at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
    one at a time po eden, posamično
    at all times vsak čas, vedno
    as times go v današnjih časih
    at times od časa do časa, občasno
    at no time nikoli, nikdar
    at one time nekoč, nekdaj
    at some time kadarkoli, enkrat
    at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
    at the present time sedaj, zdaj, táčas
    at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
    at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
    at that time tisti čas, tačás
    before one's time prezgodaj, prerano
    behind time prepozno
    to be behind time imeti zamudo
    by that time do takrat, dotlej; medtem
    close time lov lovopust
    each time that... vsakikrat, ko
    every time vsakikrat, vsaki pot
    for all time za vse čase
    for the time trenutno, ta trenutek
    for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
    for the last time zadnjikrat
    from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
    from time to time od časa do časa
    for a long time past že dolgo
    in the course of time v teku časa
    in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
    in due (proper) time o pravem času
    in good time pravočasno
    all in good time vse ob svojem času
    in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
    in the mean time medtem, med (v) tem času
    in the length of time trajno
    in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
    in time pravočasno; v ritmu, po taktu
    in times of old v starih časih
    in one's own good time kadar je človeku po volji
    in time to come v bodoče, v prihodnje
    many a time včasih; marsikaterikrat
    many times mogokrat, često
    mean time srednji, standardni čas
    near one's time (o ženskah) pred porodom
    not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
    off time iz (zunaj) takta, ritma
    on time točno, o pravem času
    once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
    out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
    some time longer še nekaj časa
    some time about noon nekako opoldne
    time after time ponovno, češče
    time and again ponovno, češče, večkrat
    this long time zdavnaj
    this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
    this time tomorrow jutri ob tem času
    till next time do prihodnjič
    times without (out of) number neštetokrat
    to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
    up to time točno
    up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
    up to that time do takrat, dotlej
    what time? ob katerem času? kdaj?
    what time? poetično (v času) ko
    with times časom, sčasoma
    time is money čas je zlato
    what is the time? what time is it? koliko je ura?
    it is high time to go skrajni čas je, da gremo
    time is up! čas je potekel!
    there is time for everything vse ob svojem času
    he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
    now is your time zdaj je prilika zate
    she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
    she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
    it was the first time that bilo je prvikrat, da...
    to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
    to beat the time udarjati, dajati takt
    to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
    to call time šport dati znak za začetek ali za konec
    to comply with the times vdati se v čase
    my time has come moj čas (smrti) je prišel
    my time is drawing near bliža se mi konec
    to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
    to get better in times časom si opomoči
    my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
    he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
    to have a time with pogovorno imeti težave z
    to have a time of it izvrstno se zabavati
    to have a good (fine) time dobro se zabavati
    to have a hard time preživljati težke čase
    I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
    what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
    to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
    to keep good time iti dobro, točno (o uri)
    I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
    to kill time čas ubijati
    this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
    what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
    to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
    to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
    to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
    time will show čas bo pokazal
    I am pressed for time mudi se mi
    to serve one's time vojska služiti svoj rok
    to speak against time zelo hitro govoriti
    to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
    to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
    take your time! ne hiti!
    to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
    take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
    tell me the time povej mi, koliko je ura
    time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
    to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
    to watch one's time prežati na ugodno priložnost
    to waste time čas zapravljati
    to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

    2. pridevnik
    časoven
    ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
  • torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

    visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
    la faim les torture lakota, glad jih muči
    torturer un texte popačiti besedilo
    se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti
  • trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

    I.

    1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

    2. metaf.
    a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
    b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
    c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati).

    II.

    1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

    2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
    a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
    b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
    c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
    d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

    3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
    a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
    b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

    4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

    5.
    a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
    b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
    c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
    d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
    e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

    6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

    7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja).

    III.

    1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

    2.
    a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
    b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. Od tod

    1. adj. pt. pf. tractus 3
    a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
    b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

    2. subst. tractum -ī, n
    a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
    b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

    Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.
  • tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

    se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
    bon à tuer (figuré) neznosen
    il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
    tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
    tuer le temps ubijati čas
    tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
    (familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
    tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
    ceci tuera cela novo bo ubilo staro
    se tuer de travail garati, ubijati se z delom
    je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
    il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
    tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga
  • ubi|ti1 (-jem) ubijati

    1. töten (se sich), erschlagen, umbringen (se sich)
    ne ubiti leben lassen
    pravo ubiti na mah totschlagen

    2.
    figurativno ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
    čas: herumbringen, totschlagen (da ubijemo čas um die Zeit herumzukriegen)
    še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
  • ubíti (ubíjem) perf. glej ubijati | ubiti
  • голова f glava;
    городской г. (zast.) mestni načelnik, župan;
    как снег на голову nenadoma;
    очертя голову na slepo, nepremišljeno;
    сломя голову prenaglo;
    г. садовая bedak, butec;
    у меня г. идёт кругом ne vem, kje se me glava drži;
    ломать голову ubijati si glavo;
    намылить голову кому hudo ošteti koga;
    сложить голову dati glavo, umreti;
    не сносить головы plačati z življenjem;
    на свою голову sebi v škodo;
    ты о двух головах? kaj se prav nič ne bojiš?;
    голову давать на отсечение jamčiti z življenjem;
    у него г. на плечах glavo ima na pravem koncu, pameten človek je;
    в первую голову v prvi vrsti, najpoprej