Franja

symbola (sumbola) -ae, f (tuj. συμβολή)

1. posameznikov denarni prispevek za skupno pojedino: symbolarum conlatores Pl., condixisse in symbolam ad cenam Pl., symbolam dedit, cenavit Ter., edere de symbolis Ter., de symbolis quid actum est Ter.

2. metaf. v pl.
a) (šalj.) udarci, natep: paratae iam sunt scapulis symbolae Pl.
b) učen piknik (o vprašanjih, ki si jih zastavljajo prijatelji in se z njimi tako rekoč gostijo): tales apud Taurum symbolae taliaque erant mensarum secundarum Gell.

velèučen -a -o zelo učen; -ōst ž visoka učenost

velikòučen -a -o zelo učen; -ōst ž visoka učenost

visokòučen -a -o zelo učen; -ōst ž velika učenost

abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

course féminin à l'abîme drvenje v propast
un abîme de science (figuré) zelo učen človek
dans un abîme de malheur v skrajni stiski
il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
être au bord de l'abîme biti na robu prepada
l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride

apprenti, e [aprɑ̃ti] masculin, féminin vajenec, -nka; figuré novinec, -nka, začetnik, -ica

apprenti maçon, tailleur, menuisier zidarski, krojaški, mizarski vajenec
apprenti sorcier čarovnikov učenec, figuré oseba, ki neprevidno sproži nevarne dogodke in jih potem ne more ustaviti, obvladati
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z neba; vaja naredi mojstra

arca f

1. rakev, sarkofag

2. skrinja:
riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
arca di scienze pren. učen človek

3.
arca di Noè biblijsko Noetova barka
essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

4. zool. noetova barčica (Arca noae)

Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,

1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.

2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.

benedictino benediktinski

benedictino m benediktinec (menih, liker)
ser un benedictino biti zelo učen in delaven

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

Cratēs -ētis, m (Κράτης) Krates (Kratet),

1. Tebanec, kiniški filozof ok. l. 330: Ap.

2. Crates Mallōtēs Krates Malec (= iz kilikijskega mesta Mala [Mallus]), učen slovničar na dvoru pergamskega kralja Atala (zato tudi Pergamēnus Pergamski), glavar pergamske slovničarske šole. Kralj Atal ga je poslal v Rim, kjer je zbolel in se zato dalj časa mudil ter vzbudil zanimanje za slovniške nauke; umrl l. 145: Varr., Plin., Suet.

3. filozof iz Aten, Polemonov učenec: Ci.

4. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col.

Crateuās -ae, m (Κρατεύας) Krateva, učen zdravnik v času Gneja Pompeja: Plin.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

dottrina f

1. znanje, učenost:
uomo di grande dottrina velik učenjak, učen mož, erudit

2. nauk, znanstvena teorija; doktrina:
la dottrina della relatività relativnostna teorija

3. relig. cerkvene dogme, cerkveni nauki

4. relig. verouk, kateheza:
andare a dottrina hoditi k verouku

Favōrīnus -ī, m Favorín, učen grški filozof in pisatelj v času Hadrijana: Gell., Iul. Val.

Macrīnus -ī, m Makrín

1. Plotius Macrīnus Plotij Makrin, Perzijev prijatelj, zelo učen: Pers.

2. C. Opilius Macrīnus Gaj Opilij Makrin, le nekaj mesecev rim. cesar (umrl l. 218 po Kr.): Eutr., Aur., Aus. — Od tod adj. Macrīniānus 3 Makrínov: factio Lamp.

3. neki slovničar: Aus.

4. (Caecilius) Macrīnus Cecilij Makrin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

magazzino m

1. skladišče:
magazzino generale trgov. javno skladišče
essere un magazzino di erudizione pren. biti strašno učen

2. skladišče, skladiščena roba

3.
grande magazzino trgov. veleblagovnica

maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava M^e)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga

nacer [-zc-] roditi se, rojen biti, na svet priti; napočiti (dan); izvirati, nastati, začeti se; ven priti, priti iz

nacer con (buena) estrella, haber nacido de pie(s) biti rojen pod srečno zvezdo
nacer en viernes (en martes), haber nacido de cabeza biti nesrečnik, biti rojen pod nesrečno zvezdo
hoy ha nacido este hombre ta človek se je danes spet rodil, tj. ušel je smrtni nevarnosti
al nacer el día ob dnevnem svitu
nadie nace sabiendo (enseñado) nihče ne pade učen z neba
no con quien naces, sino con quien paces povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett