Franja

pellegrino

A) agg.

1. ki se seli:
falcone pellegrino sokol selec

2. knjižno tuj

B) m (f -na)

1. romar, romarica (tudi ekst.)

2. pog. šalj. uš

peregrin(e) [périgrin] pridevnik
arhaično tuj, inozemski

arhaično peregrin(e) falcon sivi sokol, ser

peregrino agg.

1. redek, nenavaden, poseben

2. iskan, izumetničen

3. tuj

peregrīnor -ārī -ātus sum (peregrīnus)

1. bi(va)ti na tujem, potovati po tujini (ne: v tujino), sploh okrog, po svetu potovati: totā Asiā Ci., in alienā civitate Ci.; subst. pt. pr. peregrīnantes -ium, m (po)potniki, potovalci: S., Plin. iun.

2. metaf.
a) (o osebah in duhu ali duši) potovati po čem, kje, prepotovati kaj, spuščati se kam, plavati, krožiti po čem: Democritus in infinitum omnium peregrinabatur Ci. je potoval po neskončnem vsemir(j)u, cum illi saepe, quod ante pedes esset, non viderent, ille in infinitatem omnem peregrinabatur Ci., immensa et interminata in omnes partes magnitudo regionum, in quam se iniciens animus et intendens ita late longeque peregrinatur, ut … Ci.; poklas. tudi z a z abl. = daleč proč biti od česa: a corpore, a dei regno Ambr., a domino Vulg., Aug.
b) (o stvareh) potovati, bi(va)ti, muditi se, zadrževati se, nahajati se kje, ukvarjati se kje s čim: haec studia pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci., in extremis finibus mundi arma Romana peregrinabantur Fl., non ferunt amomi nardique deliciae, ne in Arabiam quidem, ex Indiā et nave peregrinari Plin. udomačiti se na tujih tleh, vestrae peregrinantur aures Ci. so na tujem = so odsotna, ni jih tu.
c) tuj, še ne domač (udomačen) biti: mihi videris Latine docere philosophiam et ei quasi civitatem dare, quae quidem peregrinari Romae videbatur Ci. da je tujka, peregrinatus est huius animus in nequitia, non habitavit Val. Max.

Opomba: Act. soobl. inf. pr. peregrinare: Iul. Val.

peregrinulus 3 (demin. k peregrīnus) tuj: Ven.

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

singular poedin, posamezen; edinstven, izvrsten; čuden, tuj

(número) singular ednina
singular batalla dvoboj
en singular posebno, zlasti
hombre singular posebnež, čudak

străín -ă (-i, -e)

I. adj. tuj
□ corp străin tujek; tujski, inozemski

II. m/f tujec (-jka), inozemec (-mka)

strȁn -a -o tuj: stran čovjek; -i jezik; -a roba, zemlja; rječnik -ih riječi; -o tijelo med. tujek

strange [stréindž]

1. pridevnik (strangely prislov)
čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
neseznanjen (to s.th. s čim)
nevešč, nevajen (to s.th. česa)
rezerviran, hladen, zadržan, boječ
zastarelo inozemski

a strange face tuj, neznan obraz
a strange remark čudna, nenavadna opazka
strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
I am strange here ne poznam tega kraja
to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana

2. prislov
čudno, nenavadno, svojevrstno

straniēro

A) agg. tuj

B) m (f -ra) tujec, tujka

teilerfremd Mathematik tuj, brez skupnega delitelja

tramontane [trǽməntein]

1. samostalnik
severni ali severozahodni veter (v Sredozemlju)
figurativno tujec, barbar

2. pridevnik
prekalpski; ultramontanski; (redko) tuj, barbarski

tramontane wind tramontana, severni veter

tȗd túda túde, dol. tȗdī tûdā tûdē tuj: tude nečemo, svoje ne damo; doći u -e ruke; putovati pod -im imenom; živjeti na tudi račun; živjeti od tudeg znoja; jesti tudi hljeb; to je tude maslo; umrijeti iza tudeg piota

uncouth [ʌnkú:ɵ] pridevnik (uncouthly prislov)
neotesan, grob, surov; neroden; divji, samoten, puščoben; skrivnosten; malo civiliziran; brez udobja (življenje); čuden, čudaški
zastarelo neznan, tuj; odvraten, nemikaven, nerazveseljiv

unfamiliar [ʌnfəmíliə] pridevnik
nefamiliaren, neznan, tuj, nepoznan, nenavaden

the place is unfamiliar to me ne spoznam se v tem kraju

unkenned [ʌnkénd] pridevnik
zastarelo, narečno nepoznan, tuj

unknown [ʌnnóun]

1. pridevnik
nepoznan, neznan, tuj
zastarelo nedolžen, (spolno) nedotaknjen

Unknown Warrior, Unknown Soldier Neznani junak

2. prislov
brez vednosti

he went unknown to me šel je brez moje vednosti (ne da bi jaz vedel za to)

3. samostalnik
neznano
matematika neznanka

an equation of 2 unknowns enačba z 2 neznankama

unvertraut neznan, nedomač, tuj

venétic -ă (-i, -e)

I. adj. priseljen, tuj

II. m priseljenec (-nka), prišlek