Franja

Reklamerummel, der, reklamni trušč

Riesenkrach, der, grozanski trušč/prepir

tam-tam [tamtam] masculin tamtam; viseča, okrogla kovinska plošča (podobna gongu); afriški boben; familier hrušč in trušč, bučna reklama

faire du tam-tam delati bučno reklamo
pluriel tam-tams, tams-tams

tragoedia -ae, f (tuj. τραγῳδία)

1. tragedija, žaloigra (naspr. comoedia): Pl., H., O., Q., tragoediam scribere T., facere Ci., agere Ci., saltare Suet., scriptor tragoediarum Plin. idr., tragoediarum poēta Gell., argumentum tragoediae T.

2. metaf. tragedija =
a) ganljiv (pretresljiv, žalosten) prizor (scena) ali dogodek; v pl. tudi = velik vrišč, hud trušč, rabúka: tragoedias agere in nugis Ci., Appiae nomen quantas tragoedias excitat! Ci., in parvis litibus eas tragoedias movere Q., agebat haec tragoedia Niceae Lact.
b) v pl. tragični (tragiški) zanos, tragični (tragiški) patos, tragična (tragiška) vznesenost (privzdignjenost, vzvišenost): istis tragoediis tuis perturbar Ci.

vui -iéşte vi.

1. šumeti, bučati

2. povzročati trušč

zȁglūh m zaglušen trušč: hvala, braćo, na posluhu, oprostite mene na -u

crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

grozansk|i (-a, -o) riesig, Riesen- (trušč/prepir der Riesenkrach), Mords-, mords- (delo die Mordsarbeit)

heck¹ [hek]

1. samostalnik
pogovorno pekel

2. prislov
prekleto

a heck of a row peklenski trušč
what the heck kaj za vraga

hell [hel] samostalnik
pekel; igralnica, beznica
ameriško, sleng krok(anje)

hell! hudiča!
hell's bells! presneto!
a hell of a vražji, hudičev
to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
oh hell! prekleto!
hell broken loose peklenski ropot, nered
pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
a hell on earth pekel na zemlji
as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
a gambling hell igralnica
to give s.o. hell preganjati koga
go to hell! pojdi k vragu!
to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
gone to hell uničen, propadel
to hope (ali wish) to hell vroče želeti
like hell vroče, zelo, hudičevo
to move hell truditi se na vso moč
a hell of a noise peklenski trušč
there is hell to pay pa imamo hudiča
to play hell with uničiti
to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje

infernal, e, aux [ɛ̃fɛrnal, no] adjectif peklenski; figuré vražji; strašen, neznosen

machine féminin infernale peklenski stroj
pierre féminin infernale srebrni nitrat
vacarme masculin infernal peklenski, oglušujoč trušč
un enfant infernal neznosen otrok

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
religija peklenske muke die ewige Pein

peklénski hellish; infernal; diabolic, diabolical; fiendish; devilish

peklénski hrup pandemonium
peklénske muke the torments of hell
peklénski ogenj hell fire
peklénski stroj infernal machine
peklénski trušč a hell of a noise

peklénski infernal, d'enfer, diabolique, du diable, de tous les diables

peklenska bolečina douleur ženski spol infernale (ali intolérable)
peklenski hrup bruit moški spol infernal, bruit d'enfer, un bruit du diable
peklenski mraz froid moški spol de loup (ali de chien)
peklenske muke tourments moški spol množine de l'enfer
peklenski ogenj feu moški spol d'enfer
peklenski stroj machine ženski spol infernale
peklenski trušč vacarme moški spol (ali tapage moški spol) infernal (ali familiarno de tous les diables), popularno boucan moški spol du diable
dirjati, drveti v peklenskem tempu aller, mener un train d'enfer

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

razposajèn (-êna -o) adj.

1. allegro, vivace, scanzonato, chiassoso; discolo:
razposajeni otroci bambini vivaci

2. sguaiato, scomposto:
razposajen smeh risa sguaiate
razposajen trušč gazzarra

rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.

Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.