Franja

pivo samostalnik
(pijača) ▸ sörNekaj trenutkov je sedel, potem pa si je nalil kozarec piva. ▸ Néhány pillanatig elüldögélt, majd töltött magának egy pohár sört.
Pokazal jim je postopek izdelave piva in največji pivovarski muzej v Evropi. ▸ Megmutatta nekik a sörkészítés folyamatát és Európa legnagyobb sörfőzési múzeumát.
Marko pride v gostilno in naroči dve kosili in dve pivi. ▸ Marko megérkezik a vendéglőbe, és rendel két ebédet meg két sört.
Povezane iztočnice: svetlo pivo, temno pivo, malo pivo, točeno pivo, nefiltrirano pivo, pšenično pivo, Guinnessovo pivo, brezalkoholno pivo, veliko pivo

pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
(familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)

potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
potočiti vse vino finire il vino
pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

re-curvō -āre -āvī -ātum (re in curvāre) nazaj (u)sločiti, nazaj (s)kriviti, nazaj ukloniti (uklanjati), nazaj upogniti (upogibati), nazaj pripogniti (pripogibati), nazaj (u)kriviti (ukrivljati), nazaj zvi(ja)ti: Col. idr., equi colla (z uzdo) O., palma sursum nititur recurvaturque Gell., brachium recurvatur Cels., venae quasi recurvantur Cels., paululum mucrone (sc. hamuli) intus recurvato Cels.; pesn.: aquas in caput recurvare O. nazaj točiti, nazaj voditi, O., undae Maeandri recurvatae O. vijugajoči, vijugasti.

repentir [rəpɑ̃tir] masculin kes, kesanje; obžalovanje; typographie avtorska korektura; (slikarstvo) sprememba, popravek med slikanjem (slike)

verser des larmes de repentir točiti solze kesanja

sód (posoda) (velik) tonne ženski spol , foudre moški spol , tonneau moški spol ; (v glavnem za vino) fût moški spol , futaille ženski spol , pièce ženski spol , barrique ženski spol ; (majhen) tonnelet moški spol , baril moški spol

po sodih, v sodih, na sode par tonneaux
sod smodnika (nafte) baril de poudre (de pétrole)
pivo iz soda (de la) bière à la pression
po sodu dišati sentir le fût
polniti sode, točiti v sode entonner (du vin, du cidre), enfutailler, enfûter
sedeti na sodu smodnika (figurativno) être assis sur un baril de poudre (ali sur un volcan)

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

solz|a ženski spol (-e …) die Träne, debela: Kullerträne
solze radosti/veselja Freudentränen množina
krokodilove solze figurativno Krokodilstränen
brez solza tränenlos
moker od solza [tränennaß] tränennass
potoki solza der Tränenstrom, Tränenbäche množina
sled solza die Tränenspur
Zid solza religija die Klagemauer
do solz(a) se nasmejati Tränen lachen
v solzah unter Tränen
topiti se v solzah in Tränen schwimmen/zerfließen
prelivati solze za (jemandem/einer Sache) (Tränen) nachweinen
požirati solze seine Tränen hinunterschlucken
skozi solze durch einen Tränenschleier
točiti solze Tränen weinen/vergießen
zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten

sólza tear

v sólzah in tears
grenka sólza bitter tear
sólze kesanja tears pl of remorse
sólze veselja tears of joy
krokodilove sólze crocodile tears pl
do sólz ganjen moved to tears
do sólz until the tears run
grenke sólze salt tears pl
biti ves v sólzah to be in tears
hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
jokati sólze veselja to weep tears of joy
planiti v sólze to burst into tears
pretakati sólze to shed tears
potočiti sólzo to shed a tear
točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
topiti se v sólzah to melt into tears
do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes

sólza larme ženski spol , (pesniško) pleur moški spol

krokodilove solze larmes de crocodile
solze veselja larmes de joie
dolina solz vallée ženski spol de larmes, monde moški spol terrestre
s solzmi v očeh les larmes aux yeux
ganjen do solz ému (ali touché) aux larmes
točiti, pretakati solze verser (ali répandre) des larmes, pleurer
točiti bridke (ali grenke) solze répandre des larmes amères
točiti vroče solze pleurer à chaudes larmes
smejati se skozi solze rire entre ses larmes
smejati se do solz rire aux larmes
stopiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes, se noyer dans les larmes (ali dans les pleurs), être tout éploré

sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo

sólza lágrima f

solze veselja lágrimas f pl de alegría
krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
smejati se v solzah llorar de risa
stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
v solze planiti romper a llorar

spargere^*

A) v. tr. (pres. spargo)

1. raztresti, raztresati; posuti, posipati

2. razkropiti

3. razliti: polivati; liti; prelivati:
spargere il vino politi vino
spargere lacrime točiti solze
spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
spargere sudore znojiti se (tudi pren.)

4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)

5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)

B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)

1. razkropiti se

2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)

stočiti (stóčim) točiti skupaj: zusammenschütten

tear¹ [tíə] samostalnik
solza; (solzi podobna) kaplja
množina skrb, žalost, bolest; (redko) tožba, tarnanjc

in tears (ves) v solzah, ihteč, jokajoč
tear of resin kaplja smole
tears of strong wine kaplje, ki se naredijo v čaši vina, ki ni čisto polna
crocodile tears krokodilove solze
tears gushed into her eyes solze so ji stopile (privrele) v oči
until the tears run do solz
to burst into tears planiti v jok
to draw tears from s.o., to reduce s.o. to tears spraviti koga vjok
to laugh to tears do solz se (na)smejati
to shed bitter tears grenke solze točiti

Träne, die, (-, -n) solza; die Tränen zurückhalten zadrževati solze; den Tränen nahe sein: sie ist ... gre ji na jok; den Tränen freien Lauf lassen izjokati se; Tränen vergießen točiti solze; Tränen lachen nasmejati se do solz; Tränen in den Augen haben imeti solzne oči; jemandem keine Tränen nachweinen ne jokati za kom; seine Tränen hinunterschlucken požirati solze; keine Träne wert ne vreden solz; in Tränen aufgelöst ves objokan; in Tränen ausbrechen bruhniti v jok; mit den Tränen kämpfen zadrževati solze; unter Tränen v solzah; zu Tränen rühren ganiti do solz

turn on prehodni glagol
odpreti; pustiti, da teče, gori (voda, plin itd.); vključiti, prižgati (radio, luč)

turn on the light! prižgi luč!
to turn on the waterworks pogovorno odpreti vodovod; figurativno spustiti se v jok, točiti solze

ūber² -eris, abl. sg. nav. -ī, adj., adv. komp. ūberius, superl. ūberrimē (ūber1)

1. rodoviten, plodovit, ploden, plodonosen, obilen, poln, starejše rodovit; najprej o polju: ager L., agri laeti atque uberes Ci., laetae segetes et uberes agri Hier., agro culto nihil potest esse uberius Ci., uberrimum gignendis uvis solum Cu.; pl. subst. n uberrima: Val. Fl. najrodovitnejše pokrajine; pesn.: arbor uberrima pomis O., uberior aetas O. bujnejša; tudi uberrimus annus Ci.; enalaga o plodu: fructus Ci., fruges H., uberius provenit seges C.

2. metaf. obilen, bogat (s čim), poln, obsežen, obširen, znaten; o tekočinah: rivus H., (sc. amnis) uberior solito O., aquae O., guttae Lucr., fletus Sen. tr., uberius flere Ci. točiti obilnejše solze, bolj jokati; z abl.: Sulmo gelidis uberrimus undis O.; z gen.: lactis uberes rivi H.; o drugih konkr. pojmih: regio aeris ac plumbi uberrima Iust., onus Pl. težko, veliko, eques Masurius Sabinus ap. Gell. dobro rejen, debel, uberiores litterae, uberrimae litterae Ci. ep. obsežnejše, zelo obsežno; abstr.: artes Ci., ingenia Ci., Fr., motūs animi Ci., bellum Iust. obilen plen obetajoča, is quaestus, nunc est uberrimus Ter. največ nese, uberrima praemia victoriae Cu., quid uberius quam contra Antonium dicere? Ci. katera snov (tvarina) je obsežnejša (obilnejša), nullus … lucus est uberior quam de officiis Ci. nobena snov ni obsežnejša, haec pleniora atque uberiora Romam ad suos scribebant C. polneje in obširneje, quis uberior in dicendo Platone? Ci. se more ponašati z večjim obiljem besed kot Platon?, haec uberius disputantur Ci. obširneje, v širšem obsegu, C. Gracchus plenior et uberior est (sc. orator) T. (Dial.), locus tractatus uberrime Ci.

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri