Franja

temere

A) v. tr. (pres. tēmo)

1. bati se, plašiti se (tudi ekst.)

2.
non temere drzniti si; ne meniti se, ne ozirati se:
non temere le chiacchiere ne meniti se za opravljanje

3. častiti, spoštovati:
temere la legge spoštovati zakon

4. biti občutljiv za:
certe piante temono la luce nekatere rastline so občutljive za svetlobo

B) v. intr.

1. biti v skrbeh, skrbeti:
temere per la salute di qcn. biti v skrbeh za zdravje nekoga

2. sumničiti, ne zaupati:
temere di tutto e di tutti sumničiti vse in vsakogar

3. bati se:
temo del buon esito dell'esame bojim se, da sem pri izpitu padel

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

Themenwahl, die, izbira teme; freie Themenwahl haben prosto izbirati/izbrati temo

thèse [tɛz] féminin teza; trditev; (doktorska) disertacija; obramba (doktorske) disertacije

en thèse générale splošno
thèse indéfendable nebranljiva teza
thèse d'Etat, d'université, de troisième cycle disertacija za državni, univerzitetni, tretje stopnje doktorat
changer de thèse spremeniti temo
soutenir sa thèse zagovarjati, braniti svojo doktorsko disertacijo
préparer une thèse de doctorat pripraviti doktorsko disertacijo
réfuter une thèse zavrniti tezo
roman masculin, pièce féminin à thèse tendenčen roman, tendenčna gledališka igra
soutenance féminin d'une thèse obramba, zagovor doktorske disertacije

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

trasvolare

A) v. tr. (pres. trasvolo) aero preleteti, preletavati; leteti čez

B) v. intr. preleteti; bežno omeniti, omenjati, dotakniti, dotikati se:
trasvolare su un argomento bežno omeniti temo

treat² [tri:t] prehodni glagol
ravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen)
kemija delovati na; smatrati (as za, kot)
(po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu)
politika, zgodovina skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"
neprehodni glagol
dogovarjati se (about o, with z)
pogajati se; manipulirati, ravnati (of z)
razpravljati, govoriti, pisati (of o)
plačevati za zapitek, pijačo itd.

to treat s.o. brutally brutalno ravnati s kom
to treat o.s. to gostiti se z
he treated me to a good dinner pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjo
to treat s.o. for caneer zdraviti koga zaradi raka
to treat s.o. like a lord kraljevsko koga pogostiti
to treat o.s. to a bottl of champagne privoščiti si buteljko šampanjca
this book treats of an interesting topic ta knjiga obravnava zanimivo témo
he treated my words as a joke smatral je moje besede za šalo
as we treat others, we must expect to be treated kakor mi z drugimi, tako oni z nami
it is my turn to treat jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.)
he is being treated for nervous depression zdravijo ga zaradi živčne depresije

trídelen tripartito; dividido en tres partes ; (omara) de tres cuerpos

tridelna moška obleka temo m

uglašèn (-êna -o) adj.

1. muz. accordato; armonioso

2. pren. concorde; intonato; sintonizzato, in sintonia:
dobro uglašena ekipa un'equipe perfettamente intonata
biti uglašen na temo kultura essere in sintonia con la tematica culturale

zgodovína (-e) f storia:
gibalo, tek zgodovine il movente, il corso della storia
slovenska, italijanska, svetovna zgodovina storia della Slovenia, storia d'Italia, storia mondiale
obdobje zgodovine periodo storico
gospodarska, politična, umetnostna zgodovina storia economica, storia politica, storia dell'arte
literarna, primerjalna zgodovina storia della letteratura, storia comparativa
narodna, splošna, uradna zgodovina storia nazionale, generale, ufficiale
delati zgodovino, priti v zgodovino fare la storia, entrare nella storia
zavito v temo zgodovine non ancora indagato, non ancora chiarito

ἀμφι-μέλας 3 ep. okoli in okoli črn, mrkel, s temo obdan, omračen φρένες.

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.

ἐπι-σκιάζω 1. obsenčim NT, po-, zakrijem τινί τι. 2. zatemnim; pass. ὄμμ' ἐπεσκιασμένη potem ko sem skrila svoj pogled v temo = skrita v temi.

τέμνω [Et. iz tm̥-nō, slov. tnala, strslov. tьną, tęti, razklati, cepiti. – Obl. fut. τεμῶ, τεμοῦμαι, aor. ἔτεμον, ἐτεμόμην, pf. τέτμηκα, pass. pf. τέτμημαι, aor. ἐτμήθην, fut. τμηθήσομαι, fut. 3 τετμήσομαι, adi. verb. τμητός, τμητέος; ep. ion. τάμνω, aor. ἔταμον, τάμον, cj. 3 sg. τάμῃσι, inf. ταμέειν, med. aor. ἐταμόμην; ep. τέμω in τμήγω, pt. aor. 1 τμήξας, aor. 2 act. ἔτμαγον, pass. 3 pl. ἔτμαγεν]. I. act. in pass. režem 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, τμήμα τέμνομαι urežejo me. 2. razrežem, δίχα razdelim na dva dela, κατά τι razdelim v (na) kaj, τετμημένος ἐξ ἑνὸς δύο iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim δέρμα, κρέα, ἰχθῦς, κατὰ μέλη razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim χρόα χαλκῷ; c) zakoljem κάπρον Διί (Zevsu na čast); ὅρκια πιστά prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo) θάνατόν τοι ὅρκια ἔταμον tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. τάμνω τινί sklenem s kom pogodbo; τομήν povzročim razkol (razpor). 3. odrežem a) σῖτον kosim, žanjem; (po)sekam δένδρεα, δρῦν, ξύλα; z dvojn. acc. ἐρινεὸν τάμνε ὄρπηκας z divje smokve je odsekal mlade vejice; τρίχας, πλόκον itd. strižem; odsekam κεφαλήν, κάρα, τράχηλον; b) izrežem ἱμάντας ἔκ τινος, βέλος ἐκ μηροῦ; τέμενός τινι oddelim, odrežem, nakažem; o rekah: ločim, delim Λιβύην. 4. obrežem, obsekam δούρατα; pren. opustošim χώραν, γῆν, τῆς γῆς opustošim kos zemlje. 5. izkopljem ὀχετούς, napravim ὁδόν, ὁδὸς τετμημένη uglajena pot. 6. (pre)režem (zrak ali vodo), vozim se, peljem se, prepotujem κύματα, θάλασσαν, ὁδόν krenem po poti, τὴν μεσόγαιαν τῆς ὁδοῦ po sredini, μέσον krenem po srednji poti. II. med. 1. (raz)režem, (raz)sekam, koljem zase; orjem (sebi), λίθους obdelujem, lomim. 2. odrežem, posekam zase, ὅρκια sklenem zavezo. 3. ulovim, polovim, odženem si kaj, ἀμφὶ βοῶν ἀγέλας odrežem na obeh straneh, prestrižem, polovim.

застить
кому delati temo, v luči biti;
ты мне застишь, отойди от окнa v luči si mi, pojdi od okna

конёк m konjiček;
оседлать (сесть на) своего конька načeti svojo priljubljeno temo

присматриваться, присмотреться
к чему pozorno si ogledo(va)ti; nagledati se;
мне все эти картины присмотрелись vseh teh slik sem se že nagledal, naveličal sem se jih gledati;
п. темноте z očmi se privaditi na temo

съезжать, съехать spuščati se, spustiti se, odhajati, oditi ( z vozilom); (z)lesti (na stran ali dol);
шляпа съезжает на затылок klobuk leze na vrat;
седло съехало на бок sedlo je zlezlo na stran;
разговор съехал на другую тему pogovor je (neopazno) prešel na drugo temo;
съехать на берег izkrcati se;
съехать с квартиры preseliti se;