Franja

izbir|a¹ ženski spol (-e …) die Wahl, die Auswahl, -wahl, -auswahl (besede Wortwahl, imena Namenswahl, poklica Berufswahl, teme Themenwahl, partnerja Partnerwahl, zdravnika Arztwahl, prosta freie Arztwahl)
svobodna izbira freie Wahl, die Wahlfreiheit, česa: die -freiheit
(poklica Berufsfreiheit)
izbira sredstev die Wahl der Mittel
možnost izbire die Wahlmöglichkeit; die Auswahlmöglichkeit
ne imeti izbire keine Wahl haben
biti na izbiro zur Wahl/Auswahl stehen
dati na izbiro zur Wahl stellen
imeti na izbiro (jemandem) [freistehen] frei stehen (X ima … es steht X frei …)
po izbiri nach Wahl, wahlweise
po lastni izbiri nach eigener Wahl, selbstgewählt, knjiga: seiner Wahl, nach eigener Wahl
pravo zagovornik po lastni izbiri der Wahlverteidiger
postaviti/biti pred izbiro vor die Wahl stellen/vor der Wahl stehen

kraljéstvo royaume moški spol , royauté ženski spol

božje (nebeško) kraljestvo royaume de Dieu (céleste)
kraljestvo mrtvih royaume des morts
kraljestvo teme royaume des ombres
Združeno kraljestvo Royaume-uni moški spol

kraljéstvo reino m

kraljestvo mrtvih reino m de los muertos
kraljestvo teme reino de las sombras
nebeško kraljestvo (rel) reino de los cielos

leap^*2 [li:p]

1. neprehodni glagol
skočiti, skakati; poskočiti, poskakovati; odskočiti (from)
preskočiti, preskakovati (over)
izskočiti (out)
vzplamteti (plamen), iti v glavo (kri)

2. prehodni glagol
preskočiti, preskakovati; pognati konja v skok

to leap aside skočiti vstran
look before you leap dobro premisli preden kaj storiš
to leap to the eye biti v oči
ready to leap and strike pripravljen na skok
my heart leaps for joy srce mi poskakuje od veselja
to leap into fame postati slaven na en mah
to leap to a conclusion napraviti prenagljen sklep
to leap from one topic to another skakati od ene teme na drugo

lointain, e [lwɛ̃tɛ̃, ɛn] adjectif oddaljen, daljnji; masculin daljava, oddaljenost; ozadje

au lointain dans le lointain v daljavi, daleč proč
se perdre dans le lointain (figuré) daleč vstran kreniti, oddaljiti se od téme

lucerna -ae, f (lūcēre)

1. svetilka, svetilnica, oljenka, oljenica: lumen lucernae, lucernam adhibere Ci., unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H., ut accessit numerus laternis H. (ob pijanosti, ker vidijo pijani ljudje vse dvojno), vino et lucernis (abl.) H. od nočnih gostij, vigiles ali vivae lucernae H. goreče sveče, rixa ad extremas lucernas Pr. do pozne noči, do trde teme, lucernam accendere Ph., Sen. ph., lucernarum lumina Plin. jamščarice, jamske svetilke, geminae lucernae Iuv., ante lucernas Iuv. ali ante lucernam Vop. pred nočjo, l. lucida Ap.

2. meton. (po)nočno delo: haec ego non credam Venusina digna lucerna Iuv.

3. metaf. „morska svetilka“ (Trigla lucerna Linn.), riba, ki se ob brezvetrnih nočeh sveti: Plin.

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!

nadnaslovljen pridevnik
1. (o delu besedila) ▸ című, címet kapott
Zbirko uvaja cikel pesmi, nadnaslovljenih Tihožitja oziroma "variacije na ljudske teme". ▸ A verseskötetet a Csendéletek avagy „variációk népi témákra” című versciklus nyitja.
Vsa besedila so nadnaslovljena z izhodiščnim Če bi me vprašali, ..., ki mu sledi odebeljeni tematski naslov in obravnava oz. razširjen odgovor. ▸ Minden szöveg egy Ha engem kérdezel... című bevezetővel kezdődik, melyet egy félkövér betűvel szedett témacím és egy kifejtés, illetve bővített válasz követ.

2. (o prevodu) ▸ feliratozott, feliratos
Predstava, v kateri bo slišati 45 evropskih jezikov, bo nadnaslovljena v slovenščini. ▸ Az előadást, amelyben 45 európai nyelv lesz hallható, szlovén nyelven feliratozzák.

ob-nūbilus 3 (ob in nūbilus) oblačen: obnubila (po nekaterih izdajah nubila) tenebris loca Enn. ap. Ci. od teme obstrti.

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

oddaljítev (-tve) f allontanamento, scostamento; rimozione; pren. estraniazione; ekst. digressione, divagazione, excursus:
oddaljitev od (prvotne) teme digressione dall'argomento, excursus

odmakníti écarter de, mettre à l'écart, déplacer, éloigner; repousser, retirer

odmakniti mizo od zidu écarter (ali éloigner) la table du mur
odmakniti roko retirer la main
odmakniti se s'écarter de quelqu'un, quelque chose, se mettre à l'écart, s'éloigner, (se) reculer, faire place; figurativno prendre ses distances à l'égard de quelqu'un, quelque chose
odmakniti se za korak reculer d'un pas
(figurativno) odmakniti se od teme s'écarter (ali s'éloigner) du sujet

odstópanje écart moški spol , déviation ženski spol

odstopanje od teme digression ženski spol

odstraníti apartar; eliminar; quitar; abolir; suprimir ; (dvome) disipar, desvanecer ; (madež) quitar ; (tumor) extirpar ; (iz službe) remover

odstraniti težave allanar dificultades
odstraniti zapreke remover obstáculos
odstraniti zlo remediar el mal
odstraniti se alejarse; retirarse, apartarse; (proč oditi) irse, marcharse
odstraniti se od téme desviarse del tema

okrílje aile ženski spol , protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , égide ženski spol , patronage moški spol , auspices moški spol množine , abri moški spol , faveur ženski spol

pod okriljem vojaške enote, podicije sous la protection (ali sous la sanvegarde) d'une unité militaire, de la police
vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje prendre un jeune poéte sous son aile (ali sous sa protection)
pod okriljem Unesca sous l'égide de l'Unesco
v okrilju teme à l'abri (ali à la faveur) de la nuit
otrok v materinem okrilju un enfant dans les bras de sa mère
vzeti v svoje okrilje prendre sous sa protection (ali sauvegarde, tutelle), protéger quelqu'un
pod okriljem koga sous les auspices (ali sous le patronage) de quelqu'un

povŕšen superficiel ; (neresen) léger, futile, peu sérieux ; (ženska) facile

površno superficiellement, en passant, à la hâte, à la légère, figurativno à vue de nez, par manière d'acquit
površno delo travail hâtif (ali négligé, superficiel)
površno obravnavanje (figurativno) effleurement moški spol
površno omeniti ali se dotakniti (teme) effleurer
površno znanje connaissances ženski spol množine superficielles

préd² (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

préd hišo before (ali in front of) the house
préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
préd polnočjo before midnight
10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
préd poldnevom in the morning, in the forenoon
préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
préd kratkim recently, of late, lately
préd vsem first of all, above all
(prav) préd mojimi očmi before my very eyes
ne préd 10. uro not till ten o'clock
dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
préd nekaj urami a few hours back
delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
tekla je préd nami she ran ahead of us
vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
ne pride mi več préd oči he shuns me
od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)

preskočíti to jump (ali to leap, to spring, to hop, to skip) over (ali across); (zapreko, figurativno) to clear, to negotiate

preskočíti dve leti to skip two years
preskočíti vrsto to skip a line; (jarek) to jump over, to leap over; (besedo, stavek) to omit, to skip, to leave out
preskočíti od ene téme na drugo to skip from one topic to another

prežvéčen (-a -o) adj. masticato; trito:
pren. prežvečene besede, misli rimasticatura
prežvečene teme argomenti triti (e ritriti)
stokrat prežvečene besede, ideje parole, idee trite (e ritrite)