-
tùrić m turič, majhen tur: turica sa turićem
-
vratca srednji spol množina das Türchen, kleine Tür (peči Ofentür); šport das Tor (dvojna Doppeltor)
-
vratn|i2 (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Tür-, Tor- (lok der Torbogen, okvir der Türstock, podboj der Türpfosten, tečaj die Türangel, zidec/opasek das Türgesims, niša die Türnische, preklada der Türsturtz, prevleka die Türverkleidung, špaleta die Türleibung, krilo der Türflügel, Torflügel, okence das Türfenster, polnilo die Türfüllung)
-
zaprta vrata množina eine verschlossene Tür
za zaprtimi vrati nichtöffentlich, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, hinter verschlossenen Türen
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung
-
an
1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)
2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...
3. auf Fahrplänen: an prihod
4. (etwa) an 500 približno 500
5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede
-
Angel, die, (-, -n) bei der Tür: tečaj; (Angelhaken) trnek, (Handangel) ribiška palica
-
anlehnen nasloniti, naslanjati (sich se) (an na), eine Tür, ein Fenster: prisloniti; sich anlehnen an eine Lehre, Theorie: opirati se na, opreti se na
-
anpinseln eine Wand, Tür: pobarvati, mit Worten: naslikati; sich anpinseln pomalati se/si kaj
-
Armenius 3 (Ἀρμένιος) armenski: lingua Varr., reges Ci. ep., pedites N., tigres V., orae H. Od tod subst.
1. Armenius -iī, m Armenec; kolekt.: virtute Neronis Armenius cecidit H., nunc petit Armenius pacem O.; nav. pl. Armeniī -ōrum, m Armenci, preb. pokrajine (Male) Armenije: Ci. fr., S., Plin., Mart., Armenii, quos minores vocant Cu. Maloarmence.
2. Armenia -ae, f(sc. terra) Armenija, planota med Kurom in viri reke Halis (tur. Kizilirmak), ki jo je Evfrat delil na dva neenaka dela: v severno Veliko Armenijo (Armenia maior Cu.) in v južno Malo Armenijo (Armenia minor Eutr.); obe omenjata še Mel., Plin.; od tod: utraque Armenia Lucan., utraeque Armeniae F.; abs. Armenia(poseb.= Arm. minor): Ci., S. fr., Mel., Amm.; (= Arm. maior): Eutr.
3. Armenium -iī, n
a) (sc. pomum) marelica (sadež): Col.
b) (sc. pigmentum) modra (sinja) barva: Varr., Plin.; nadaljnja tvorba adj. Armeniacus 3 armenski: bellum Plin. Od tod subst.
1. Armeniaca -ae, f(sc. arbor) marelica (drevo): Col.
2. Armeniacum -ī, n(sc. pomum) marelica (sadež): Col., Plin.
-
auf2 Adverb:
1. lokal: gor, pokonci (sie ist schon auf je že pokonci); auf und ab gor in dol, sem ter tja; auf und davon gehen izginiti (er ist auf und davon izginil je)
2. temporal: od (von klein auf od malega)
3. odprt (die Tür war auf vrata so bila odprta); Auf! Gremo!; Augen auf! Pazi!, Odpri oči!
-
aufschnappen hlastniti (po), figurativ Worte usw.: ujeti; intransitiv eine Tür: odpreti se
-
aufschnellen poskočiti; Tür: odpreti se (sunkovito)
-
aufschwingen* Tür: odpreti se; sich aufschwingen zavihteti se (auf na) ; figurativ sich zu etwas aufschwingen povzpeti se k
-
ausbrechen*
1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati
2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)
3. ein Felsen: odtrgati se
4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati
5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)
-
außen zunaj; von außen od zunaj; nach außen navzven; außen an (der Tür) za zunanji strani (vrat); außen vor lassen ne upoštevati
-
ausströmen
1. einen Duft, Wärme: oddajati, figurativ Zufriedenheit: izžarevati, razširjati
2. Technik iztekati, odtekati, izhajati iz, (entweichen) Gas: uhajati
3. eine Menschenmenge, durch eine Tür usw.: usuti se
-
ballern
1. gegen die Tür: tolči po, razbijati po
2. pokati (streljati)
-
brzin|a ženski spol (-e …) die Geschwindigkeit
figurativno na brzino zwischen Tür und Angel
-
Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,
1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.
2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.
-
čudno1 adverb seltsam; sonderbar; merkwürdig; komisch
čudno se mi zdi es wundert mich/ich finde es merkwurdig
čudno (je), da … (začuda) seltsamerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde), sonderbarerweise (ni prišel er ist sonderbarerweise nicht gekommen; so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen), merkwürdigerweise (ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt), komischerweise (še ni prišel er ist komischerweise noch nicht gekommen)
to se mi zdi čudno das kommt mit spanisch vor