Franja

Zadetki iskanja

  • tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne

    tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
    eden od tvojih prijateljev un de tes amis
    tvoj(c)i les tiens, ta famille
  • vein1 [véin] samostalnik
    anatomija vena, žila
    geologija rudna žila
    botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
    figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
    čud, temperament; stil, način, ton

    a vein of gold žila zlata
    vein of humour humoristična žilica
    in a merry vein veselo razpoložen
    vein-mining izkoriščanje rudnih žil
    I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
    he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note
  • voice1 [vɔ́is] samostalnik
    glas (politika & figurativno človeški)
    ton, zvok; izraz
    slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
    fonetika zven
    glasba petje (kot stroka)
    zastarelo govorica; sloves

    with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
    at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
    in a loud (low) voice glasno (tiho)
    active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
    the still (ali small) voice glas vesti
    the voice of God glas vesti, vest
    in a prophetic voice s preroškim glasom
    voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
    use of one's voice uporaba pravice glasovanja
    he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
    to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
    to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
    to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
    to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
    to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
    to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
    to love the sound of one's voice rad se poslušati
    to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
    to study voice študirati petje
  • voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

    voix de la conscience glas vesti
    à basse, à haute voix tiho, glasno
    de vive voix ustno
    voix du peuple glas ljudstva
    à demi-voix polglasno
    majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
    à la majorité des voix z večino glasov
    à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
    à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
    voix exprimées oddani glasovi
    voix consultative posvetovalni glas
    voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
    voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
    par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
    en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
    aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
    avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
    avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
    avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
    donner de la voix vpiti; lajati
    donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
    mettre aux voix dati na glasovanje
    parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
    rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
    perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove
  • voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

    voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
    voz de la conciencia glas vesti
    voz guía geslo (v slovarju)
    voz de mando ukazovalen ton
    voz de trueno gromoven glas
    mala voz slab glas (sloves)
    a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
    a media voz s pridušenim glasom
    a una voz enoglasno
    de viva voz ustno; izrecno
    en alta voz glasno
    en baja voz tiho
    ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
    alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
    se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
    corre la voz govori se, šušlja se
    dar una voz (a) komu zaklicati
    llevar la voz cantante (fig) vladati
    poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
    tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
    tomar voz poizvedovati
    voces pl vpitje, klici
    voces de socorro klici na pomoč
    juego de voces besedna igra
    un secreto a voces javna tajnost
    dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
    dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
    estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti
  • znak5 moški spol (-a …) pri telefoniranju: das Zeichen, der Ton (pozivni Rufzeichen, za prosto linijo Freizeichen, Wahlton, za zasedeno linijo Besetztzeichen, Besetztton)
  • Zungenschlag, der, figurativ ton; (Akzent) naglas; falscher Zungenschlag narobe izbrana beseda
  • zvèn -éna m ton
  • zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
    … zvoka Schall-, Klang-, Ton-
    (analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
    jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
    spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
    kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
    obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
    slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
    zmes zvokov das Klanggemisch
    hiter kot zvok schallschnell
    hitrejši kot zvok schneller als der Schall
    ki duši zvok schalldämpfend
    ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
    občutljiv za zvok schallempfindlich
    prepusten za zvok schalldurchlässig
    neprepusten za zvok schallundurchlässig
    ki ima lep zvok klangschön
  • zvók son moški spol ; (glasu) ton moški spol

    srebrn zvok son argentin
    zvok rogov son moški spol des cors (ali du cor)
  • звук m zvok; glas; ton;
    гласный з. samoglasnik;
    согласный з. soglasnik;
    это пустой з. to so prazne besede
  • нота f nota, ton; intonacija;
    как по нотам разыграть zlahka, brez težav izpeljati;
    на одной ноте (в одну ноту) enolično
  • Aliquotton, der, Musik alikvotni ton
  • bonton [ó] moški spol (-a …) der gute Ton; die Etikette
  • bontónski de bon ton
  • brénkati tocar sin ton ni sou

    brenkati na kitaro rasguear
    brenkati po klavirju aporrear el piano, aporrear las teclas
  • celton [é] moški spol (-a …) glasba der Ganzton; ganzer Ton
  • circumlitiō -ōnis, f (circumlinere)

    1. obmazovanje: oris circumlitiones Plin.

    2. barvni ton, ki so ga dajali marmorju tako, da so ga natrli z zmesjo olja in voska: Sen. ph., Plin.
  • contentiō -ōnis, f (contendere) „spenjanje“, od tod

    A. opremljanje (oprema) metalnic z vrvmi za natezanje; v pl.: Vitr.

    B. pren.

    I.

    1. vzporejanje, vzporedba, primerjanje, primerjava, primera: quoniam fortunarum contentionem facere coepimus Ci. ker smo že začeli vzporejati, in quā (causā) quaedam hominum ipsorum videtur facienda esse contentio Ci. se zdi nekako primerjanje … potrebno, si contentio quaedam et comparatio fiat, quibus plurimum tribuendum sit officii Ci., temporis spatium in contentionem vocare Ci., facti cum ipso scripto contentio Ci., ad studiorum atque artium contentionem reverti Ci., magis ex aliorum (z drugimi) contentione quam ipsum per sese cognosci posse Ci.; occ.
    a) ret. protistava nasprotnih si misli, protislovje, protistavek, antiteza: Corn., Q.
    b) gram. stopnjevanje, komparacija: Varr.

    2. spor, nasprotje, borba, boj, večinoma besedni = prepiranje, prepir, prerekanje, pričkanje, kreg in boj: cum in contentionem certamenque venerint Ci., ut res minime dubitanda in contentione ponatur Ci. da se … stvar izpodbija, da se … stvari oporeka, c. forensis Ci. razgovor (debata) pred sodiščem, meae illae vehementes contentiones Ci. tisti moji nasršeni govori (= filipski govori zoper Antonija), estne haec vera c.? Ci. ali je to pošten boj? tamquam mihi cum M. Crasso contentio esset, quocum multae et magnae fuerunt Ci., magnae contentiones inter Habitum et Oppianicum excitabantur Ci., contentionem pro salute alicuius non defugere Ci., est inter eos non de terminis, sed de tota possessione contentio Ci., nulla in re pecuniaria c. Ci., contentionem (contentiones) excitare L., Plin. iun., iniectā contentione, iteratā contentione L., hac sedatā contentione alia subinde … exorta est L., contentionem de plebeis consulibus totam deponere L. sporno vprašanje o …, contentio adversus procuratores T. prepirljivost, inimicitiae, contentiones, aemulationes Aug.; s subjektnim gen.: verborum contentiones armis finiuntur Ps.-Q.; z objektnim gen.: contentio rei privatae L. v zasebni zadevi, libertatis dignitatisque L. za svobodo in čast; z odvisnim vprašanjem: tanta erat … c., qui potissimum ex magno numero conscenderent C., inter quos magna fuit c., utrum moenibus se defenderent an obviam irent hostibus N.; contentio včasih tudi = prepir, poganjanje za prvenstvo, tekmovanje, tekma, tekmovalnost, rivalstvo: c. de principatu C., de regno cum aliquo contentionem habere N., inter duces illa c. Q., secreta c. Plin. iun., fraterna (namreč za prestol) Iust.; z objektnim gen. (za kaj): cum honoris amplissimi contentio subesset Ci., inter quem et Caesarem dignitatis fuerit c. Q., ingens palmae c. Q., c. dicendi Ci., Plin. iun. tekmovanje v govorništvu, an decertare mecum voluit contentione dicendi? Ci.; redk. boj, borba z orožjem: equos propter crebras contentiones proeliorum exsultantes domitoribus tradere Ci. zaradi pogostega bojnega hrupa (meteža), contentione et armis superior erat Ci. v boju z orožjem (ἕν διὰ δυοῖν), sic fortuna in contentione et certamine utrumque versavit C. v ostrem tekmovalnem boju, in his contentionibus, quas Aedui secum et cum Sequanis habuissent C., cotidiana proelia … fiebant; qua contentione Germani … refugerunt Hirt. v teh bojih pa …, sine contentione oppido potitur C. brez boja, brez prelivanja krvi.

    II.

    1. napenjanje, napor, trud: equum submersum maximā contentione non potuit extrahere Ci., ut enim membra nullā contentione moveantur, sic … Ci., tanta adhibebatur a nobis c. Ci. toliko sem si prizadeval, napel sem vse moči, omni contentione pugnatum est ali pugna summā contentione pugnata Ci., Antiochum Magnum magnā belli contentione superatum Ci. v naporni vojni, summā contentione dimicare Hirt., superioris temporis contentionem omnem remittere C.; s subjektnim gen.: c. totius corporis, laterum, vocis Ci., vocis et lateris contentiones Plin., contentio (naspr. relaxatio) animi Ci., Cu.; z objektnim gen.: ab hac contentione disputationis animos nostros relaxemus Ci., senior iam et infirmior, quam ut contentionem dicendi sustineret L. že prestar …, da bi zdržal naporno govorjenje; met.
    a) dvig glasu do najmočnejšega tona (= ἄρσις, naspr. remissio = ϑέσις spust): vocis Ci., contentiones vocis et remissiones Ci. (De orat. I, 61, 261).
    b) silnost, ognjevitost govorjenja ali silovit, ognjevit, iskren ton govorjenja (naspr. remissio, summissio): vocis Ci. (De officiis I, 41, 146), animi magna, vocis parva contentio Ci.; tudi silen (goreč, iskren, strasten, živ, slovesen, zanosen ali patetičen) govor (= τρόπος παϑητικός, naspr. sermo umirjena govorica): Corn. (III, 23), quoniam magna vis orationis est, eaque duplex, altera contentionis, altera sermonis Ci. (De officiis I, 37, 132).
    c) teženje navzdol: c. gravitatis et ponderum Ci. težnost.

    2. teženje za čim, prizadevanje, poganjanje, vnema (vnetost) za kaj: maximā … contentione petere honorem L., summā contentione impetrare aliquid Plin. iun.; z objektnim gen.: c. honorum, rei publicae Ci.; occ. strast, strastnost, silno ogorčenje, kljubovalnost: animi pravā contentione provectus Cu., brevis altercatio … in contentionem animorum exarsit L., positā contentione, quā paulo ante egisti L., contentione animorum depositā concordes revertebantur Val. Max.
  • couac [kwak] masculin napačen ton (pevca, instrumenta)