Franja

mess¹ [mes] samostalnik
jed, obrok (jedi); krma, klaja
vojska, navtika obednica in dnevni prostor, menza, stalno omizje pri jedi, menaža
slabšalno godlja, ričet; nered, nesnaga, umazanija, svinjarija, zmešnjava
figurativno kaša zadrega, stiska

vojska, navtika at mess pri mizi, pri obedu
to go to mess iti k obedu, v menzo
officers' mess oficirska menza
in a mess v neredu, umazan; figurativno v kaši
to clear up the mess urediti stvari
to get into a mess skuhati si lepo kašo
figurativno to make a mess of pokvariti, skaziti
you made a nice mess of it lepo kašo si skuhal
he was a mess strašno je izgledal; figurativno bil je zelo zanemarjen
a pretty mess! lepa reč!
to sell one's birthright for a mess of pottage žrtvovati kaj boljšega za materialno korist

misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje

misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico

miseria -ae, f (miser)

1. beda, revščina, nesreča, nadloga, stiska, sila, nuja, v pl. tudi = trpljenje: Pl., Ter., Acc. fr., Enn. ap. Ci., Enn. ap. Non., Q., in miseriā esse, in miseriis versari Ci., oneri miseriaeque fuere S., miseriā perditus Ci. v nesreči; miseria est z inf. ali ACI hudo je, prava beda je: servire amanti miseria est Pl., libidinosis, petulantibus, impuris, impudicis, aleatoribus, ebriis servire, ea summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., nimiast miseria nimis pulcrum esse hominem Pl.

2. occ.
a) težava, težavnost, napornost, „trnova pot“: miseriam omnem capere Ter., est nimiae miseriae Q. pretežavno je.
b) bojazljivost, plahost, plašljivost: Stoici omnia cum sollicitudine et miseriā credunt Ci. — Pooseb. Miseria -ae, f Mizêrija = Beda, hči Ereba in Noči: Ci., Hyg.

Opomba: Star. abl. pl. multeis miserieis: Pl.

miseritūdō -inis, f (miser)

1. = miseria beda, nuja, sila, stiska: Acc. ap. Non.

2. = miseratio pomilovanje, usmiljenje, sočutje: Acc. ap. Non.

moil [mɔ́il]

1. samostalnik
garanje, stiska

2. neprehodni glagol
garati

to toll and moil ubijati se, zelo garati

morass [mərǽs] samostalnik
barje, močvirje
figurativno zmešnjava, stiska

figurativno morass of vice leglo pregrehe

mouise [mwiz] féminin, populaire beda, revščina, stiska

il est dans la mouise živi v bedi, je v stiski

muzajìka ž (t. muzajaka, ar.) dial. težava, stiska: na Krasu je ljeti velika muzajika s vodom

necesidad ženski spol potreba, nuja, sila; pomanjkanje, stiska

en caso de necesidad v primeru potrebe
es de necesidad absoluta nujno je potrebno
según la necesidad po potrebi
tener necesidad (de) potrebovati
hacer de (la) necesidad virtud iz sile vrlino napraviti
eso me pone en la necesidad de to me sili, da ...
por necesidad po sili
verse en la necesidad de videti se prisiljenega, da ...
la necesidad carece de ley sila kola lomi
la necesidad hace maestro sila napravi človeka iznajdljivega
hacer sus necesidades opraviti svojo potrebo

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

nepòdobnōst ž, nepodóbnōst ž
1. neprimernost
2. nespodobnost: treba se boriti protiv zavisti, klevete i -i
3. nadloga, stiska, preglavica: vojnici bijahu na te -i osjetljiviji jer sa odijelom vrlo traljavo stajaše
4. nepodobnost

nevóie nevói f

1. potreba, nuja
□ a avea nevoie potrebovati

2. nujnost

3. stiska

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev

Notlage, die, stiska, sila

Notsituation, die, stiska

Notstand, der, stiska; Recht skrajna sila; staatlich: izjemno stanje; äußerer Notstand izjemno stanje zaradi napada na državo; ziviler Notstand izjemno stanje zaradi naravne katastrofe

Notzustand, der, stiska, nuja

nȕžda ž (rus.)
1. sila, stiska, potreba: u slučaju -e če je sila; nužda zakon mijenja; izlaz za -u zasilni izhod; pomagati koga u -i pomagati komu v sili
2. nuja: nužda jasnog mišljenja
3. telesna potreba: mala, velika nužda; vršiti -u opravljati potrebo

obsidiō -ōnis, f (obsidēre)

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Enn. ap. Fest., Q., Lucan., Aur. idr., urbem obsidione claudere N. ali cingere V., Iust., premere V., L., urbes partim vi, partim obsidione cepit Ci., obsidio deinde per paucos dies magis quam oppugnatio (naskakovanje) fuit L., obsidionem relinquere C. = ab obsidione recedere Iust., Cyzicum obsidione liberavit N. ali Capuae obsidionem liberare L. mesto rešiti obleganja; occ. obsedno stanje: in obsidione Athenas tenuerunt N., (sc. praesidio pulso) patriam obsidione liberarunt N.

2. metaf. ujetništvo: filium obsidione Amphipolitanā liberare Iust., in haec nostra castra ex istā obsidione transire Iust., Demetrius obsidione Parthorum liberatus Iust.
b) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: Iuv., Plin. iun., rem publicam obsidone liberare, Italiam obsidione liberare Ci.