Franja

oprobio moški spol sramota; zasramovanje

outrage¹ [áutreidž] samostalnik
nasilje, izgred, zločin (on, upon nad)
greh, sramota; žalitev; ogorčenje (at)

outrageousness [autréidžəsnis] samostalnik
nasilje, sramota, podlost; čezmernost, pretiranost

pȍgrda ž
1. sramotitev
2. sramota

pòkor m
1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
2. ekspr. nesramen gobec

pr̀ljotina ž
1. umazanija, madež: još zaostali sneg se prevlačio crvenkastom navlakom, načinjenom od -e i raskravljene zemlje
2. madež, sramota: a tu, vekovima učinjenu -u, samo krv, za slobodu prolivena može oprati

probrum -ī, n (subst. stlat. adj. prober -bra —brum; iz *pro-bhr-om k prō-ferō, „kar se komu očita oz. oponaša; prim. gr. προφέρειν)

1. sramotilno očitanje, očitek, zasramovanje, sramotenje, zasramba, graja(nje), psovka, psovanje, sramotilne besede, žalitev, obrekovanje: epistulae plenae in me probrorum Ci. ep., probris aliquem onerare, lacerare L., probris maledictisque aliquem vexare Ci., alios probris, multas laude, omnes promissis accendens T., probra dicere alicui O. očitati komu, probra fundere Sen. tr. ali iactare ali iacere in aliquem L., T., probra ingerere L.

2. meton.
a) sramota: Pl., Ter., O., Sen. tr., Suet., Gell. idr., vitam rusticam probro esse putas? Ci., paupertas probro habetur S., probro res pergi T., probrum inferre (storiti) alicui Ci.
b) sramotno dejanje: Pl., alicui probra obiectare Ci., ignaviae luxuriaeque probra S.; occ. sramodejstvo, nečistost, nečistovanje, prešuštvo, prešutvovanje: Pl., Ter., L., T., Suet., temerat sacraria probro O., probri insimulasti pudicissimam feminam Ci.
c) sramota (o človeku): quoniam ad beatitudinem probra non veniunt Boet.

prōpudium¹ -iī, n (po P. F. = quasi porro pudendum česar se je treba sramovati)

1. sramota, sramotno dejanje, sramotna pohot(a), sramotna pohotnost, nespodobnost, brezsramnost, brezsramje, nesramnost: Pl., hoc cinere poto propudia virorum, eiusdem aspersu feminarum libidines inhiberi Plin., propudium dicebant, cum maledicto nudare turpitudinem volebant, quasi porro pudendum. Quidam propudium putant dici, a quo pudor et pudicitia procul sint P. F.

2. meton. (psovka) nesramnež, zavrženec, baraba, podlež, potuhnjenec, hulja: quid ais, propudium? Pl., recede hinc dierecte. ut pulsat propudium Pl., tu n' audes etiam servos spernere, propudium? Pl., crudelissimis exemplis interemit propudium illud et portentum, L. Antonius Ci., paucisque admodum praegustatis olusculis ante ipsam mensam spurcissima illa propudia ad inlicitae libidinis extrema flagitia infandis virginibus efferantur Ap., barbaricis motibus aestuantem et feminei propudii reliquias colligentem Vop.

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

rezàlet m (t. rezalet, ar.) dial. sramota, blamaža, škandal

rezìluk m (t. rezillik, ar.) sramota, blamaža

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.

ruşíne -i f

1. sramota
□ a face de ruşine osramotiti

2. sram
□ a-i fi ruşine sramovati se

3. sramežljivost

scandal [skændl] samostalnik
škandal, škandalozen dogodek, spotika, pohujšanje; sramota; obrekovanje, opravljanje
pravno javna (raz)žalitev, žaljiva izjava na sodišču

scandal-broth, scandal-water sleng čaj
it is a scandal that... škandal je, da...
to give rise to (to cause) a scandal povzročiti škandal
a great scandal occurred dogodil se je velik škandal
to raise a scandal napraviti škandal
to spread scandal širiti čenče, obrekovanja

scandál -uri n škandal, sramota, pohujšanje, spotika

scandale [skɑ̃dal] masculin škandal, sramoten, nemoralen ipd. dogodek; vik in krik, hrup; ogorčenje; figuré spotika, pohujšanje, zgražanje, sramota

le scandale de Panama panamski škandal
le scandale est que ... škandal je, da ...
un scandale éclate škandal izbruhne
causer, entraîner un scandale public povzročiti javen škandal
faire scandale napraviti škandal

scandalo m

1. škandal; sramota, pohujšanje, spotika:
la trasmissione è un vero scandalo oddaja je pravi škandal
essere la pietra dello scandalo biti kamen spotike

2. ekst. hrup, govorice:
soffocare, sopire lo scandalo potlačiti zadevo

scar¹ [ska:]

1. samostalnik
brazgotina
figurativno stara rana; žig (sramote), sramota, madež

a scar upon his reputation madež na njegovem ugledu

2. prehodni glagol
pustiti, narediti brazgotino; opraskati, oprasniti
figurativno iznakaziti, izmaličiti
neprehodni glagol
(za)brazgotiniti se, (za)celiti se, zarasti se

to scar over zaceliti se, zarasti se
to scar up prehodni glagol pustiti zaceliti ali zabrazgotiniti
scarred brazgotinast