-
cimicaria ženski spol smrdljiv bezeg, habat
-
foetūtīna -ae, f (foetēre) smrdljiv kot: Non.; večinoma pl. foetūtīnae -ārum, f smrdljivi kraji: in foetutinis iacēre Ap.; metaf. in zaničlj.: foetutinae grammaticae Prob. ap. Gell. nične razlage slovničarjev, „slovnična smradišča“.
-
prae-rancidus 3 (prae in rancidus) zelo smrdeč, zelo smrdljiv, zelo zaudarjajoč; pren.: finitiones Prob. ap. Gell.
-
rancidulus 3 (demin. rancidus)
1. nekoliko (rahlo) žarek, nekoliko (rahlo) smrdljiv: non tamen his ulla umquam obsonia fiunt rancidula Iuv.
2. metaf. ostuden, gnusen, oduren, ogaben, zoprn, neprijeten, priskuten za uho, slišati: hic aliquis, cui circa humeros hyacinthina laena est, rancidulum quiddam balba de nare locutus Pers., non deest protinus, ecce, de malignis qui sic rancidulo loquatur ore Mart.
-
sabine [sabin] féminin, botanique smrdljiv brin
-
smrȁdīšte s smrdljiv prostor
-
sniffy [snífi] pridevnik
pogovorno prezirljiv, ošaben, zmrdljiv; nekoliko neprijetnega vonja, malce smrdljiv
-
Stinkkäse, der, smrdljiv sir
-
foetor -ōris, m (foetēre)
1. smrad: Col., iacebat in suorum Graecorum foetore et caeno Ci., f. oris Plin. smrdljiva sapa, smrdljiv zadah, cadaveris Eutr.; metaf. zoprnost: verborum Augustus ap. Suet.
-
kúga medicina peste ženski spol , épidémie ženski spol , pestilence ženski spol , infection ženski spol , contagion ženski spol , maladie contagieuse ; (živalska, živinska) épizootie ženski spol
bubonska kuga peste bubonique
črna kuga peste noire
goveja kuga peste bovine
smrdljiv kot kuga pestilentiel
ogibati se česa (koga) kot kuge se garder de quelque chose (quelqu'un) comme de la peste, fuir quelque chose (quelqu'un) comme la peste
-
kúga peste f ; pestilencia f
živinska kuga epizootia f
prašičja kuga peste porcina
bubonska kuga peste bubónica
izogibati se koga kot kuge huir de alg como de la peste
sovražiti kot kugo odiar como a la peste, odiar a muerte
smrdljiv kot kuga pestilente
-
oliente
mal oliente smrdljiv
-
skúnk zoologija skunk
progasti skúnk striped skunk
smrdljiv kot skúnk skunkish, mephitic
skúnkovo krzno skunk
-
δύσ-οδμος 2 (ὀσμή) ion. smrdljiv, neprijetnega duha (vonja).
-
δυσ-ώδης 2 (ὄζω) zoprnega duha, smrdeč, smrdljiv.