Franja

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

pòdukrājno prisl. dial. skoraj zvrhano

pseudo-flāvus (hibrid. gr. ψεῦδος in flāvus) ne povsem (čisto) rumen, skoraj rumen, rumenkast: color Marc.

quasistationär skoraj nespremenljiv, kvazistacionaren

reflexartig podoben refleksu, skoraj refleksen

scald¹ [skɔ:ld]

1. samostalnik
opeklina (od vrele vode)

2. prehodni glagol
popariti (z vrelo vodo)
kulinarika popariti (in oskubsti), opeči; segreti (mleko) skoraj do vrenja, zakuhati

scalding hot vrel, vroč
scalding tears vroče solze
scalding urination žgoča bolečina pri uriniranju
he was scalded to death umrl je zaradi opeklin
to scald (out) prekuhati, sterilizirati (posodo, instrumente)
neprehodni glagol
opeči se; (boleče) peči

second-best [sékəndbest]

1. pridevnik
skoraj najboljši, prvi za najboljšim

2. samostalnik
coll

to come off second-best biti premagan, krajši konec potegniti, podleči

seminuevo skoraj nov

sēmi-vocālis -e (sēmi in vocālis)

1. polglasen, napol (na pol) ali precej podoben človeškemu glasu: instrumentum rusticum VARR. signum militare VEG. rog ali troba (trobenta).

2. napol (na pol) samoglasniški (vokalen), skoraj samoglasniški (vokalen); subst. sēmivocālēs -ium, f (sc. litterae) polglasniki = zveneči soglasniki (črke, ki se pri izgovarjanju začenjajo s samoglasnikom: F, L, M, N, R, S, X): Q., PRISC.

soppasso agg. nareč.

1. uvel

2. skoraj suh:
muro soppasso skoraj suh zid

squarish [skwɛ́əriš] pridevnik
kvadratast, skoraj kvadraten

stripper [strípə] samostalnik
lupilec; stroj za lupljenje skorje z debla
pogovorno striptizeta
pogovorno skoraj izčrpan naftni vrelec

subequal [sʌbí:kwəl] pridevnik
skoraj enak

subhuman [sʌbhjú:mən] pridevnik
podčloveški, človeka nevreden; skoraj človeški

sublethal [sʌblí:ɵəl] pridevnik
skoraj smrten

sub-lūstris -e (sub in lūx; prim. il-lustris, lustrare) nekoliko (precej) svetel, skoraj svetel, polmračen, somračen: nox L., H., sublustri umbrā Val. Fl., sublustri noctis in umbra V. v nočnem polmraku (somraku); pren.: eloquentiae lumina sublustria Gell.

sub-merus 3 (sub in merus) skoraj čist, skoraj nemešan, le malo mešan: vinum Pl.

sub-similis -e (sub in similis) skoraj podoben, nekoliko podoben: melli Cels., subsimile aliquid fit in fideicommissis Ulp. (Dig.).

subterminal [sʌbtə́:minəl] samostalnik
(ki je) skoraj na koncu, skoraj končen

subtotale

A) agg. skoraj celoten

B) m delni skupni znesek (za prenos v knjigovodstvu)