Franja

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sjekìrčina ž, sjekirètina ž (ijek.), sekìrčina ž, sekirètina ž (ek.) velika sekira

Steinaxt, die, kamnita sekira

Steinbeil, das, kamnita sekira

stone ax(e) [stóunæks] samostalnik
kladivo za kamen; kamnita sekira

Streitaxt, die, bojna sekira; die Streitaxt begraben zakopati bojno sekiro

tomàhāvk m (indij.) tomahavk, bojna sekira: iskopati, zakopati tomahavk začeti, končati vojno

tomahawk [tɔ́məhɔ:k]

1. samostalnik
indijanska bojna sekira; tomahavk

to bury the tomahawk figurativno zakopati bojno sekiro, skleniti mir
to dig up the tomahawk izkopati bojno sekiro, začeti vojno

2. prehodni glagol
udariti (pobiti, ubiti) z bojno sekiro
figurativno ostro, brez prizanašanja kritizirati
figurativno raztrgati (koga)

tomahawk [tɔmaok] masculin tomahavk, indijanska bojna sekira

Tüllenbeil, das, tulasta sekira

twibil(l) [twáibil] samostalnik
zgodovina dvorezna bojna sekira, belebarda
tehnično dvorezna sekira; rovača, kopača

vàncaga ž (n. Bandsāge)
1. bradlja, tesarska sekira: leti od njega psovka pa sve ko iverje od -e
2. slabš. velik slab nož, stara sekira
3. slabš. nepridiprav, podlež: čuvaj se ti njega, -e!

бердыш m helebarda, bojna sekira

дровокол m (zast.) drvar; velika sekira

тесак m kratka sablja; tesarska sekira, tesla

тесло n (zast.) tesla, tesarska sekira

топорище n toporišče; velika sekira

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

bôjen de combat, de bataille

bojni duh esprit moški spol combatif
bojna sekira hache ženski spol de guerre (ali d'armes), tomahawk moški spol
bojni voz (tank) char moški spol de combat

bôjen (-jna -o) adj. di, della lotta; d'armi; di battaglia; di, da guerra:
bojni tovariš compagno d'armi
bojna črta (prima) linea
bojna vrsta schieramento
bojna sekira scure di guerra
bojni klic grido di guerra
bojni plini gas di guerra, gas asfissianti
bojno polje campo di battaglia
bojna ladja nave da guerra
pren. biti s kom na bojni nogi essere con qcn. sul piede di guerra