Franja

bíti (sem) ser; estar

ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor

clausura ženski spol sklep, konec, zaključek; samostansko življenje; zaključek zborovanja

(sesión de) clausura zaključna seja
vida de clausura samostansko življenje

commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti

concejo moški spol mestni svét

sesión del Concejo seja vlade

consejo moški spol nasvet, svet, posvetovanje; sklep; rotovž

consejo académico akademski senat
consejo de Estado državni svet
consejo de guerra vojni svet; vojno sodišče
Consejo de Ministros ministrski svet; seja ministrskega sveta
dar consejo dati (na)svet
dar el consejo y el vencejo z besedo in dejanjem pomagati
entrar en consejo posvetovati se
pedir consejo a alg. vprašati koga za svet
tomar consejo de uno pri kom nasveta iskati
quien no oye consejo, no llega a viejo komur ni do nasveta, temu ni pomoči

continuer [kɔ̃tinüe] verbe transitif nadaljevati; podaljšati; verbe intransitif

se continuer nadaljevati se, trajati (naprej), podaljševati se
continuer ses études nadaljevati študij
continuer une route podaljšati cesto
la pluie continue dež ne neha, kar naprej dežuje
la séance continue seja se nadaljuje
il continue à, de pleuvoir, neiger kar naprej dežuje, sneži; dež, sneg ne preneha
continuez à, de lire! čitajte dalje!
cette route continue jusqu'à Trieste ta cesta se nadaljuie, vodi naprej do Trsta

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

današnji pridevnik
1. (o dnevu) ▸ mai Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki politike in družbe. ▸ A mai ünnepségen a politikai és a társadalmi élet számos képviselője részt vett.
Do današnjega datuma v Evropi ne poročajo o nobenih nesrečah, ki bi bile povezane z omenjeno težavo. ▸ A mai napig Európában nem számoltak be semmilyen, az említett problémával kapcsolatos balesetről.
Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila z rastjo. ▸ A ljubljanai tőzsde növekedéssel zárta a mai kereskedést.

2. (o trenutnem obdobju) ▸ maiOtoki svoje podobe do današnjih dni niso spremenili veliko. ▸ A szigetek a mai napig sem változtak sokat.
V zadnjih štirih letih so v podjetju intenzivno zaposlovali, današnja strategija je drugačna. ▸ A vállalat az elmúlt négy évben intenzíven toborzott munkaerőt, de a mai stratégia más.
Zadnja obnova fasade in s tem današnji izgled je palača dobila leta 2004. ▸ A homlokzatot legutóbb 2004-ben újították fel, így nyerte el mai külsejét a palota.

decembra prislov
(v mesecu decembru) ▸ decemberbenNaslednja redna seja sveta bo predvidoma decembra. ▸ A tanács következő rendes ülése előreláthatólag decemberben lesz.
Pesem napoveduje izid njihovega tretjega albuma, ki bo izšel decembra. ▸ A dal a decemberben megjelenő harmadik albumukat harangozza be.

fakultéten (of) faculty

fakultétna seja faculty meeting

fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

fin d'alerte konec alarma
fin d'année, de l'année konec leta
fin d'investissement investicijski cilj
fin du monde konec sveta
fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
à cette fin, à ces fins v ta namen
à seule fin de z namenom, da bi
c'est le commencement de la fin to je začetek konca
c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
à la fin na koncu, končno
à la fin des fins nazadnje, končno
à la fin de mai konec maja
à telle fin que de raison za vsak primer
à toutes fins utiles za poljubno uporabo
en fin de compte konec koncev
sans fin brez konca, brezkončen
sauf bonne fin z običajnim pridržkom
fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
fin janvier (commerce) konec januarja
avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
être en fin de liste biti na koncu seznama
être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
mettre fin à ses jours napraviti samomor
parvenir à ses fins doseči svoj cilj
prendre fin končati se
la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se

fiume

A) m

1. reka:
la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
il letto di un fiume rečno korito, struga
fiume navigabile plovna reka
fiume tributario pritok
fiume in piena narasla reka

2. pren. potok:
fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila

B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
romanzo fiume roman reka
seduta fiume neskončno dolga seja
PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim

frequēns -entis, adv. frequenter (forcīre)

I.

1. (po številu) mnog, mnogoštevilen, v velikem številu zbran (navzočen, pričujoč), številen, množičen: cum in consilium frequentes convenissent Ci., servi Fabii frequentes veniunt Ci., videt frequentis civīs atque socios Ci., equites Romani frequentissimi in gradibus Concordiae steterunt Ci., frequenter ad aliquem venditare Ci. v velikem številu, colitur (habitatur) ea pars urbis frequentissime Ci. zelo veliko ljudi biva v tem mestnem delu, Romam frequenter migratum est L. v velikem številu, ite frequentes O. Pogosto: senatus frequens dobro obiskana (torej sklepčna) seja senata: frequens senatus poterit haberier Pl., senatum frequentem coëgi Ci., senatus frequentissimus Ci. (skoraj) polnoštevilen senat; tako tudi: frequens conlegium Ci. številen, populus Ci. v velikem številu, legatio L., conventus N. dobro obiskan zbor, pompa Q. ki se ga je udeležilo mnogo oseb, auditorium Suet.; pesn. sg. kolekt.: fr. piscis capitur Pl., fr. redemptor H. številni stavbni podjetniki.

2. (o krajih) poln, napolnjen: theatrum Ci. nabito polno; z abl.: frequens tectis urbs, loca frequentia aedificiis, custodiis L., frequens ilicibus O. zasajen, -a, -o z … , terra fr. colubris, silva fr. trabibus, amnis vorticibus fr., pharetra telis Lernaeis fr. Sen. tr., vivarium piscibus fr. Col., Nilus feris et beluis fr., Aegyptus multis urbibus fr. Plin.; tako tudi: frequens armatis acies L. gost bojni red; po gr. z gen.: quod (mons) talis silvae frequens … erat T. ki ima obilo, prekrita z … ; occ. obljuden, gosto naseljen, mnogo obiskovan: municipium Ci., praefectura frequentior Ci., colonia frequentissima Ci., fr. Numidia S., emporium L., vici L., Cu., compita H., via O.; z abl.: frequens cultoribus populus L.

II. (časovno)

1. pogosto navzoč (pričujoč, prisoten), kam prihajajoč, kje nastopajoč, pogosto (rad) tu ali tam bivajoč: ibi tum filius cum illis unā aderat frequens Ter., erat ille Romae frequens Ci. pogosto se je mudil v Rimu, Lentulo frequens Pompeius adsedit Ci. pogosto, frequens te audivi atque affui Ci., frequens Platonis auditor Ci. priden, frequentem esse cum aliquo Ci. fr. pogosto skupaj biti s kom, občevati s kom, družiti se s kom, Caesonem … tum frequentem ad signa sine ullo commeatu fuisse L. da je bil vedno pri zastavah (= v službi), toda: frequens in castris miles Ci. sarkastično = priden (stalen) sedec pri igralni mizi, redit itque frequens O. pridno sem in tja hodi, Caesar … adesse frequens senatui T., fr. spectator Q., conviva frequens Mart. navaden, skoraj vsakdanji; z abl. loci: frequens contionibus T. pogosto nastopajoč na shodih, (po mnenju drugih) priden obiskovalec shodov, medicus … frequens secretis T. priden udeleževalec; pesn. z inf.: hicne hominum casus lenire et demere fatis iura frequens? Stat. ki je tako pogosto pri rokah, da olajša …

2. pass. (o stvareh) pogosto rabljen, pogosto uživan, ponoven, pogosten, večkraten, (prav) navaden, običajen: mihi frequentem operam dedistis Pl., (senectus) caret epulis … et frequentibus poculis Ci. obilnih čaš, mnogega popivanja, iambum et trochaeum frequentem segregat ab oratore Aristoteles Ci., quae coniunctio familiaritatem reddidit frequentiorem Ci. ep. je storila druženje (občevanje) pogostnejše (prisrčnejše), propter frequentes delatos honores N., ea frequentior fama est L., lactucas frequentiores in cibo officere claritati oculorum Plin. prevečkrat užite, frequentissimum initium esse calamitatis securitatem Vell., id cum est apud oratores frequentissimum Q., fr. verbum, sententia Plin. iun., exorare filiae patrem frequentibus litteris Suet.; z dat.: illud et poëtis et oratoribus frequens Q., erat quippe adhuc frequens senatoribus T., et illud frequens et, ut … Q. ali frequens est z ACI: Plin., Paul. (Dig.) prav navadno (običajno) je; adv. frequenter pogosto, često: ut fr. et assidue consequamur artis rationem studio et exercitatione Corn., adesse nobis frequenter solet Ci., adhibenda frequentius etiam illa ornamenta rerum sunt Ci., translatione frequentissime omnis sermo utitur Ci., non, alias missi cecidere frequentius ignes O., quod et M. Cicero … frequentius testatur Q., Troiae lusum edidit frequentissime Suet.

*houleux, euse [ulö, z] adjectif razburkan, valovit; buren

mer féminin houleuse razburkano morje
séance féminin houleuse burna seja
parler devant un auditoire houleux govoriti pred razburjenim poslušalstvom

inaugural, e, aux [-gural, ro] adjectif otvoritven, nastopen

discours masculin inaugural nastopni govor
cérémonie féminin, séance féminin inaugurale otvoritvena svečanost, seja

īn-frequens -entis

1. redkokdaj (malokdaj) navzoč, prihajajoč, redek: parcus deorum cultor et infrequens H. skop in ne kaj priden častilec bogov, sum Romae infr. Ci. ep., lector Plauti Gell., vocabulum, usus Gell. nenavaden, neraben, redek; z gen.: infr. rei militaris Corn. nepriden (redkokdaj) v voj. službi; pren.: infr. militia Pl. nepridna služba (pri ljubici).

2. maloštevilen, ne v velikem številu (navzoč): copiae infrequentiores, quod multi... defecerant C., hostes infrequentes L., agmen L., senatus C. maloštevilen senat = slabo obiskana seja senata, nesklepčna seja senata, multitudo Iust.

3. redko obljuden, redko naseljen, slabo obiskan: qua infrequentissima urbis sunt L. najbolj zapuščeni deli mesta, infr. causa Ci. sodna razprava, pri kateri je malo poslušalcev, neobiskana, nepomembna; z abl. ne obilujoč s čim: signa infrequentia armatis L. slabo z oboroženci obdani prapori = maloštevilni oddelki, pars urbis infrequens aedificiis L. kjer je le malo hiš, alvi paucitate plebis infrequentes Col.

4. metaf. nevešč česa: vocum Latinarum Gell.

īnfrequentia -ae, f (īnfrēquens)

1. maloštevilnost: neque agi potuit quicquam per infrequentiam senatus L. ker je bila senatska seja slabo obiskana, prodere exercitūs infrequentiam T. majhno število.

2. nenaseljenost, samotnost: infrequentia locorum T.

izred|en [é] (-na, -no) außerordentlich; (nenavaden) außergewöhnlich, ungemein; (čisto poseben) bemerkenswert; javni prevoz: unfahrplanmäßig; delovno mesto: außerplanmäßig; vlak: außerfahrplanmäßig; Sonder- (dopust der Sonderurlaub, vlak der Sonderzug, ponudba das Sonderangebot, predstava die Sondervorstellung, seja die Sondersitzung, dovoljenje die Sondergenehmigung); Ausnahme- (cena der Ausnahmepreis, ponudba das Ausnahmeangebot, situacija die Ausnahmesituation); Über- (dolžina die Überlänge, velikost die Übergröße)
izredni profesor außerordentlicher Professor, der Extraordinarius

izréden extraordinary; uncommon, unusual; outstanding; remarkable, exceptional; (poseben) special, extra

izrédna doklada extra allowance, bonus
izrédno nadarjen človek a man of extraordinary talents
izrédne lepote of extraordinary (ali striking) beauty
izrédna podobnost an extraordinary likeness
izréden uspeh an outstanding success
izrédni poslanik ambassador extraordinary
izrédni poslanik in opolnomočeni minister envoy extraordinary and minister plenipotentiary
izrédni profesor (vseučiliški) VB reader, senior lecturer, ZDA associate professor
izréden zbor, seja delničarjev special meeting of shareholders
izrédna skupščina extraordinary (general) meeting
izrédno stanje state of emergency