Franja

fēnum (faenum) -ī, n

1. seno: tempora (senca) … feno religata recenti desectum poterat gramen versare videri O., f. caedere Col., f. secare Ca., f. succisum Varr., feni sector Col.; pl. fena: Ap.; pren.: f. H. rad bode, hud je! (popadljivim volom so ljudem v svarilo na rogove privezovali senena povresla, fenum esse Ci. seno (mrvo) jesti = neumen biti.

2. pren. fenum Graecum, rastlina grško seno, piskavica: Ca., Cels., Col., Cael., Lamp. Tudi kot ena beseda: fenugraecum -ī, n Cael.

figovec samostalnik
Ficus carica (drevo) ▸ füge, fügefaKar naenkrat babi pogleda na figovec in si zaželi fige. ▸ A nagyi felpillantott a fügefára és megkívánta a fügét.
Sopomenke: smokvovec

Īliona -ae: Ci., H., ali Īlionē -ēs, f: V. (Ἰλιόνη) „Ilijka“, Ilíona, samogovoreče ime najstarejše hčere Priama, Polimestorjeve soproge. Njeno usodo je prikazovala Pakuvijeva igra „Iliona“. Od tod: Fufius Ilionam edormit H. prespi (svojo pijanost) v Ilionini vlogi. (Ilioni se je v sanjah prikazala senca umorjenega sina Deipila in jo prosila, naj ga pokoplje; ta prizor je ohranjen pri Ci. (Tusc. 1, 44, 106)).

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lúč luz f (tudi fig)

dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso

mēria f
merie pl. srednjeital. senca, senčnati kraji, hlad:
stare alle merie sedeti, zadrževati se v senci, v hladu

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

opācus 3

1. act. senčen, senčnat, senco delajoč: arbor, ilex, nemus V.

2. pass. obsenčen, zasenčen, v senci, osojen, hladen (naspr. aprīcus): opacā fusus in herba O., o. ripa Ci., locus densiore umbrā opacior Plin. iun., opacissima nemorum pascua (naspr. aprīca hiberna) Col., frigus V. senčni hlad, hladna senca; subst. n.: in opaco Plin. v senci (hladu), ferimur per opaca locorum V. senčnati kraji.

3. metaf.
a) temen, mračen: nox V., mater (zemlja), nubes, Tartara O., vetustas Gell.
b) góst: barba Cat.

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

pádati (re)tomber, faire des chutes , (cena) baisser , (toplomer, barometer) descendre

padati na tla tomber par terre
blago lepo pada le tissu tombe (ali retombe) bien
cene padajo les prix baissent
lasje ji padajo na ramena ses cheveux lui retombent sur les épaules
senca pada na l'ombre se projette sur
tečaji padajo les cours moški spol množine sont en baisse
termometer pada le thermomètre baisse (ali descend)

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

patch¹ [pæč] samostalnik
krpa (tudi zemlje), zaplata
vojska suknen znak
medicina obliž, ščitek za oko; lepotni nalepek; odlomek, odstavek (v knjigi)
zoologija lisa

not a patch on niti senca česa, neprimerno slabše
to strike a bad patch imeti smolo
purple patch najlepši odlomek v knjigi
in patches mestoma, tu in tam

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prōcōnsulāris -e (prōcōnsul) prókónzulski, prókonzuláren: Ap., L. epit., M. idr., ius T., Lamp., Vop., pallium Vop., salarium T., munus Fr., imperium Gell., Val. Max., T., Lamp., Vop., potestas Amm., vir ali samo proconsularis T. = prokonzul, imago L. senca konzulske oblasti (o vojaškem tribunatu s konzulsko oblastjo, ki je nekaj časa nadomeščal konzulat), gesta Aug.

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

ruin¹ [rúin] samostalnik
razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
množina razvaline, ruševine, ostanki

in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
to be the ruin of s.o. uničiti koga
he will be the ruin of me on bo moja poguba
he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
to lie in ruins biti v razvalinah
to tumble into ruin razpadati v ruševine

saxeus 3 (saxum)

1. iz kamna (skal(e)) sestoječ, kamnit, kamén, kamnat, skalnat, skalen, skalovnat, skalinast: CAT., LUCAN., PLIN., STAT., AMM. idr., moles, scopulus O., tecta O., LUCR., limina, pila V., imber SIL. padanje kamenja, (sc. Niobe) saxea facta O. okam(e)nela, mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O. kakor okam(e)nela; pesn.: saxea umbra V. skalna senca = senca skale.

2. meton.
a) kamnit, kamenast, kamnast, trd kot kamen, trd kakor kamenkost: durities iecoris CAEL.
b) velik kakor skala: dentes AP. (po nekaterih: trdi kakor kamen).

3. metaf. trd kakor kamen, kamnit, kamén = brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, trd, neusmiljen: saxeus ferreusque es PLIN. IUN.

sence samostalnik
ponavadi v množini (del glave) ▸ halánték