Franja

Zadetki iskanja

  • napádati (-am) | napásti (-pádem) imperf., perf.

    1. voj. attaccare, assaltare; aggredire; assalire:
    bočno, čelno napasti attaccare sui fianchi, frontalmente

    2. attaccare, aggredire, assalire; caricare:
    fizično napasti aggredire fisicamente

    3. (ostro, žaljivo nastopati proti komu) attaccare; criticare aspramente, stroncare

    4. pren. avere attacchi di, essere assalito da; ekst. intaccare:
    pogosto ga napade hud kašelj ha frequenti attacchi di tosse
    dvomi ga napadajo è assalito dai dubbi
    železo napada rja la ruggine intacca il ferro

    5. šport. attaccare
  • poškodováti (-újem)

    A) perf.

    1. danneggiare, ledere, ferire:
    poškodovati roko ledere la mano

    2. guastare; danneggiare, recare danni:
    rja je poškodovala kovino la ruggine ha danneggiato il metallo

    B) poškodováti se (-újem se) perf. refl. infortunarsi, ferirsi, subire lesioni, danni; (poštna pošiljka) scondizionarsi:
    poškodovati se v prometni nesreči infortunarsi in un incidente stradale
  • prejédati (-am) | prejésti (-jém)

    A) imperf., perf.

    1. rodere:
    molji so prejedli blago le tarme hanno roso il tessuto

    2. corrodere:
    rja prejeda kovino la ruggine corrode i metalli

    4. mangiare:
    večino dneva so prejedli in prepili buona parte del giorno la passarono a mangiare e bere

    B) prejédati se (-am se) | prejésti se (-jém se) imperf., perf. refl.

    1. perforare, penetrare (rodendo)

    2. pren. finire di leggere, giungere a capo di:
    pren. prejesti se skozi gradivo ripassare a fondo la materia

    3. prejedati se pog. (prerekati se) litigare
  • razžírati (-am) | razžréti (-žrèm) imperf., perf.

    1. corrodere:
    rja razžira kovinske dele la ruggine corrode le parti metalliche

    2. ekst. distruggere:
    rak razžira tkivo il cancro distrugge il tessuto

    3. pren. turbare, tormentare:
    razžira ga brezup, dvom è tormentato dalla disperazione, dal dubbio
  • ríbezov (-a -o) adj. di, del ribes:
    ribezova rja ruggine del ribes
  • rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

    1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

    2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.
  • ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

    meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
    le chien ronge un os pes gloda kost
    la rouille ronge le fer rja gloda železo
    le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
    le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
    ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
    les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
    donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
    se ronger les ongles gristi si nohte
    se ronger de souci gristi se od skrbi
    se ronger les sangs delati si skrbi
    se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti
  • ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. Soobl. rubrus 3: Isid.
  • russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

    Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.
  • scōlēx -ēcis, acc. -ēca, m (tuj. σκώληξ) skóleks, neka bakrena oz. bakrenordeča rja, ko je baker videti kakor črviv: PLIN.
  • tŕten vine(-)

    tŕtna rja, snet vine mildew
    tŕtna uš phylloxera, pl -rae; vine louse, pl lice; vine pest
    tŕtna vitica (vine) tendril
  • vine [váin]

    1. samostalnik
    botanika vinska trta; (rastlina) plezavka, ovijavka; vitica
    Biblija vinska trta (Kristus)

    hop vine hmeljeva trta
    under one's vine and fig-tree pod varstvom svoje strehe

    2. pridevnik
    trtni, vinski

    vine culture vinogradništvo
    vine leaf list vinske trte
    vine picker viničar, -rka; vinogradnik
    vine louse, vine fretter, vine pest zoologija trtna uš; filoksera
    vine prop količek za trto
    vine mildew trtna rja, snet
    vine reaper trgač, obirač, -lka grozdja
    vine trellis brajda, latnik (vinske trte)
  • vjédati se (-am se) | vjésti se (vjém se) imperf., perf. refl. penetrare; infiltrarsi; pervadere:
    rja se vjeda v železo la ruggine penetra nel ferro
    mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo una tetraggine gli pervade l'animo
  • zlâto s zlato: suho, čisto, žeženo zlato; macino zlato min. mačje zlato; crno zlato črno zlato, premog; platiti suvim -om; za zlato rda ne prianja zlata se rja ne prime; za svako zlato naći će se kujundžija; nije sve zlato što sija; zlato od čovjeka zlat človek
  • žȉtan -tna -o žiten: -o polje; -i kupac; -a rda žitna rja; -i moljac žitni molj
  • žíten (-tna -o) adj. agr. del grano, granario, granicolo; frumentario; cereale:
    žitna pridelava produzione granaria
    žitna trgovina commercio frumentario
    žitni čistilnik pulitrice per cereali
    žitni silos silo per granaglie
    agr. žitni spravljalnik mietilegatrice
    žitni kombajn mietitrebbia
    žitni škodljivec parassita dei cereali
    žitno žganje acquavite di grano
    žitna rja ruggine dei cereali
    zool. žitni hrošč anisoplia (Anisoplia segetum)
    žitni krešič zabro (Zabrus tenebrioides)
  • žȉtnī -ā -ō žitni: -a rda žitna rja, Puccinia graminis; -o zrno; -a trgovina; žitni pazar žitni semenj; -o klasje
  • žréti (žrèm)

    A) imperf.

    1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
    žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
    žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
    žreti tablete prendere, consumare compresse
    pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

    2. pren. mordere; distruggere, consumare:
    žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
    jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

    3. (razjedati) corrodere:
    rja žre železo la ruggine corrode il ferro

    4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
    skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

    5. pog. rodere, molestare

    6. pren. consumare:
    avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
    pren. žreti knjige divorare libri
    žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
    PREGOVORI:
    velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

    B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

    1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
    žreti se od jeze rodersi di rabbia
    žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

    2. pog. (prepirati se) litigare
  • βρῶμα, ατος, τό, βρώμη, ep., βρῶσις, εως, ἡ ep. βρωτῡ́ς, ύος, ἡ ep. (βίβρώσκω) jed, hrana, živež, obed, jelo, NT βρῶσις izjedanje, rja.
  • ἐρυσῑ́βη, ἡ (lat. robigo) medena rosa, smod, rja.