Franja

buzzard [bʌ́zəd] samostalnik
zoologija kanja, skobec

bald buzzard ribji orel
honey buzzard sršenar
moor buzzard rjavi lunj
figurativno (blind) buzzard neumnež, ignorant, nevednež

cōlla f

1. lepilo, klej:
colla di glutine glutinski klej
colla forte kostni, kožni klej
colla di caseina kazeinsko lepilo
attaccarsi a qcn. come la colla pren. prilepiti se na koga
una colla che non attacca pren. kratkotrajno prijateljstvo

2.
colla di pesce ribji klej
dare la colla al vino bistriti vino

curry samostalnik
1. (mešanica začimb) ▸ currySopomenke: kari

2. (azijska jed) ▸ curryvel készített húsételSopomenke: kari

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

grūmus (grummus), -ī, m (prim. gr. γρῦ podnohtna črnoba; malce, malo, γρῡ́τη, γρυμαία, γρυμέα šara, ribji ostanki, γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός, v lat. [kot tuj.] grȳps po svojih krempljih imenovano mitološko bitje) kup zemlje, gomila, grič: ACC. AP. NON., VITR., AUCT. B. HISP., COL.

kléj colle ženski spol (forte)

prevleči, namazati s klejem coller, enduire de colle; encoller
kostni klej gélatine ženski spol, ostéocolle ženski spol
mizarski klej colle forte
ptičji klej glu ženski spol
ribji klej colle de poisson, ichtyocolle ženski spol, carlock moški spol
škrobov klej colle d'amidon

mehur³ moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija, anatomija die Blase
vzdušni/ribji mehur die Schwimmblase
zvočni mehur die Schallblase; gradbeništvo, arhitektura die Fischblase, der Schneuß

mehúr (milni, vodni, zračni) bulle ženski spol (de savon, d'eau, d'air) ; (kožni, vodni) medicina ampoule ženski spol, familiarno cloque ženski spol

sečni mehur (anatomija) vessie ženski spol
plavalni, ribji mehur (zoologija) vessie natatoire (du poisson)
mehur za tobak blague ženski spol à tabac
žolčni mehur (anatomija) vésicule ženski spol biliaire
vnetje mehurja inflammation ženski spol de la vessie, cystite ženski spol
delati milne mehurje faire des bulles de savon (avec un chalumeau)

mehúr (-ja) m

1. bolla (d'acqua, di gas)

2. med. vescica, pustola

3. anat. vescica (urinaria):
žolčni mehur vescica biliare
med. vnetje mehurja cistite

4.
tobačni mehur borsa per il tabacco
zool. črnilni mehur (črnilna žleza) ghiandola del nero
metal. plinski mehur bolla, vescica
zool. ribji, vzdušni mehur vescica natatoria
zool. zvočni mehur vescica acustica

mehúr (vodni, zračni) burbuja f ; anat vejiga f

kožni mehur (med) ampolla f
žolčni mehur vesícula f biliar
plavalni (ribji) mehur vejiga natatoria
svinjski mehur vejiga de cerdo
kamen v mehurju (med) cálculo m vesical
vnetje mehurja (med) cistitis f
delati mehurje burbujear

namaz samostalnik
(jed) ▸ krém

orel [ô] moški spol (orla …)

1. živalstvo, zoologija der Adler (planinski Stein-Adler, kraljevi Kaiser-Adler, stepski Steppen-Adler)
čopasti orel Kronadler
jezerski orel Seeadler (belorepec/postojna Seeadler, orjaški orel Riesenadler, kričavi belorepec Schreiseeadler, beloglavi jezerec der Weißkopfseeadler)
kragulji orel Habichtsadler
mali orel Zwergadler
ribji orel Fischadler

2. poetično: der Aar
v grbih: dvoglavi orel Doppeladler
nemški/avstrijski/ruski cesarski orel Reichsadler

ôrel (ôrla) m

1. zool. aquila (Aquila):
vreščati kot orel strillare come un'aquila

2. pren. prode

3. membro di un'associazione ginnica cattolica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. Orel Aquila
hist. dvoglavi orel aquila bicipite
zool. kraljevi orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
zool. ribji orel falco pescatore (Pandion haliaetus)

ôrel, orlíca águila f

cesarski (dvoglavi) orel águila imperial (bicéfala)
planinski orel águila caudal(osa), águila real
ribji orel águila blanca (ali pesquera ali de río)

pêche² [pɛš] féminin ribolov; ulovljene ribe; pravica do ribolova

pêche à la baleine lov na kite
pêche aux écrévisses, du hareng, des perles lov na rake, slanike, bisere
pêche à la ligne ribolov s trnkom
pêche sous-marine podmorski lov
bateau masculin de pêche ribiška ladja
grande pêche au large ribolov na odprtem morju
clôture féminin, fermeture féminin de la pêche zapora, prepoved ribolova
rapporter une belle pêche prinesti bogat ribji plen

plaválen swimming; used for (ali in) swimming; natatorial

plaválni mehur (ribji) air bladder, sound, (za učenje plavanja) water wings pl
plaválni mojster swimming master
plaválna lastnost (vzgon) buoyancy
plaválna kožica web
plaválna noga webbed foot, (rakov) swimmeret
plaválni telovnik life jacket, ZDA life preserver, ZDA žargon aeronavtika Mae West
plaválna šola swimming school

plavalni mehur stalna zveza
zoologija (pri ribi) ▸ úszóhólyag
Sopomenke: vzdušni mehur, ribji mehur

prašič|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija enakonožec: die Landassel; die Assel
navadni prašiček Kellerassel
pozidni prašiček Mauerassel
puščavski prašiček Wüstenassel
klobčasti prašiček (kočič) Kugelassel, Rollassel
ribji prašiček Fischassel

prehod⁴ [ò] moški spol (-a …)

1. mejni, čez progo ipd.: der Übergang (nivojski Niveauübergang, čez progo Eisenbahnübergang, Bahnübergang), der Übergangsstelle, pot: der Überweg (čez tire Gleisüberweg)
prehod za pešce der Fußgängerübergang, der Schutzweg, der Fußgängerüberweg, der Fußgängerstreifen, der Zebrastreifen
mejni prehod der Grenzübergang, die Grenzübertrittsstelle, Grenzübergangsstelle
ribji prehod der Fischpass

2. skozi kaj: der Durchgang; po sredini hleva: die Stallgasse

3. (pasaža) die Passage (tudi medicina)

4.
varnostni prehod med plazišči der Abfahrtskorridor