Franja

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

recover¹ [rikʌ́və]

1. prehodni glagol
dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

to recover one's breath zopet k sapi priti
to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
to recover a debt dobiti dolg povrnjen
chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
to recover one's legs postaviti se spet na noge
he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
we recovered the track spet smo našli sled
to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

2. neprehodni glagol
opomoči si (from od)
okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
šport vrniti se na startni položaj

to recover from a blow opomoči si od udarca
to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
he recovered slowly počasi je okreval
to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)

redeem [ridí:m] prehodni glagol
nazaj kupiti, odkupiti, zopet kupiti; dobiti nazaj; amortizirati, odplačati (dolg); izpolniti, držati (obljubo); izžrebati (državne papirje); odkupiti, osvoboditi, (od)rešiti (from od, out of iz)
popraviti, omiliti, ublažiti; nadomestiti

to redeem one's honour, one's rights vzpostaviti, nazaj dobiti svojo čast, svoje pravice
to redeem a mortgage odplačati hipoteko
to redeem a pawned watch odkupiti, nazaj kupiti zastavljeno uro
the redeeming feature edina lepa poteza, edina svetla točka
he has one redeeming feature (on) ima eno (pozitivno) potezo, ki ga rešuje, ki ublažuje njegove negativne poteze
there is nothing to redeem his errors ničesar ni, zaradi česar bi se mu mogle opravičiti njegove zablode
the eyes redeem the face from ugliness oči rešujejo, kompenzirajo grdi obraz
tasteful decoratious redeem the ugliness of the room okusne dekoracije kompenzirajo grdoto sobe
the play was redeemed by the acting slabi igri je do uspeha pripomoglo dobro igranje

reduce [ridjú:s]

1. prehodni glagol
zmanjšati, znižati, skrčiti
matematika & kemija (z)reducirati, spremeniti (v); privesti (nazaj na), vrniti v prejšnje stanje; prignati, pritirati (k), zlomiti odpor; prisilno koga premestiti, prisiliti, privesti (to k)
podvreči, podjarmiti; izreči sodbo; rešiti; sneti; pomanjšati, napraviti v manjšem merilu, v manjši obliki; omejiti (to na)
stisniti, zategniti; oslabiti, izčrpati; razredčiti (barve)
medicina uravnati; znižati, spustiti (cene)
arhaično spraviti na pravo pot
arhaično zopet poklicati v spomin
vojska (redko) degradirati, znižati (odvzeti) službeno stopnjo
vojska (redko) odpustiti, razpustiti

reduced from 3 shillings prej(šnja cena) 3 šilinge
in reduce circumstances obubožan, v bedi, v stiski (po obilju)
in a reduced state v slabem stanju, oslabljen
at reduced prices po znižanih cenah
at reduced fare po znižani vozni ceni
on a reduced scale v zmanjšanem merilu, v malem
to reduce to absurdity privesti do absurda
to reduce to ashes spremeniti v pepel, sežgati
to reduce to beggary privesti, spraviti na beraško palico
to reduce to classes razvrstiti v razrede
to reduce clerks zmanjšati število uslužbencev, odpustiti uslužbence
to reduce to a common denominator spraviti na skupni imenovalec
to reduce to despair pritirati, spraviti v obup
she was reduced to despair zapadla je v obup
to reduce a dislocation naravnati izpahnjen ud
to reduce to distress onesrečiti (s.o. koga)
to reduce a fraction reducirati, skrčiti ulomek
to reduce ore to metal staliti kovino iz rude
to reduce money preračunati šilinge v penije ipd.
to reduce a non-commissioned officer to the ranks degradirati podčastnika v navadnega vojaka
to reduce to nothing uničiti
to reduce to obedience prisiliti k pokorščini
to reduce to order spraviti v red, urediti
to reduce a request to writing napisati prošnjo
to reduce to poverty osiromašiti (koga)
to reduce the speed zmanjšati hitrost
to reduce to a system spraviti v sistem
he was reduced to sell his house bil je prisiljen prodati svojo hišo
to reduce to tears ganiti do solz
to reduce theories to practice uporabiti teorijo v praksi
to reduce a town vojska streti odpor mesta
to reduce to writing spraviti v pismeno obliko

2. neprehodni glagol
shujšati; zmanjšati se, reducirati se

reduced to a skeleton do kosti shujšan

re-fīgō -ere -fīxī -fīxum (re in fīgere)

1. pripeto, pribito ali pritrjeno odpe(nja)ti, odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), sne(ma)ti, odstraniti (odstranjevati): tabulas Ci., templis (abl.) Parthorum signa refixit H., clipeus de poste Danais (= a Danais) refixus V., refixa caelo (de caelo V.) sidera revocare H. (prolept. = da se odtrgajo, ker je veljalo prepričanje, da so na nebu pritrjene) zvezdni utrinki; occ. sneti javno pribite plošče, na katerih so bili napisani zakoni = zakone preklicati (preklicevati), odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): leges, aera Ci.

2. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati (blago v zaboj): nostra refigere Curius ap. Ci. ep.

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

release² [rilí:s] prehodni glagol
osvoboditi (from iz, od)
rešiti, odvezati (obveznosti), izvleči (from iz)
dati prostost, izpustiti (from iz)
pravno odpustiti, spregledati, zbrisati (dolg), prenesti (na koga), odreči se, odstopiti komu (posest, pravico itd.); prinesti na trg (tržišče); dovoliti javno predvajanje (a film filma)
tehnično sprožiti, izklopiti

to release an article for publication dovoliti objavo članka
to release bombs spustiti, odvreči bombe
to release from an obligation oprostiti obveznosti
to release a mortgage izbrisati hipoteko
to release a prisoner izpustiti ujetnika
to release a right odreči se pravici
to release s.o. from his word odvezati koga njegove besede

relevar razbremeniti, rešiti (od), odvezati (od), odpomoči; izmenjati

relevar de una obligación oprostiti obveznosti

re-levō -āre -āvī -ātum (re in levāre)

1. zopet (znova, ponovno) vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno) dvigniti (dvigati, dvigovati): e terra corpus O., in cubitum relevo mea membra O. naslanjati se na … ; caput (pren.) Lucan.

2. lajšati, olajšati (olajševati): epistulam Ci., vimina curva (koše, ulje, čebelje panje) O.; z abl.: alvum stercore Hier., relevari longā catenā O.; abs.: minimo relevari labore O. zlahka roditi.

3. metaf.
a) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), zlajšati (zlajševati), polajšati (polajševati), (po)tolažiti, (u)tolažiti, (u)tešiti, potešiti, poteščati, (od)pomoči (pomagati), odpraviti (odpravljati), pregnati (preganjati), zmanjšati (zmanjševati): morbus istius poenā relevatus Ci., communem casum misericordiā hominum Ci., meos releves aestus O. (o)hládi, relevare luctum, famem, sitim O., studium laboremque Plin. iun.
b) komu nuditi olajšanje (olajšavo, (od)počitek, oddih), narediti, da komu odleže (da si kdo oddahne, se odpočije, počije), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati), rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati): pectora mero O., membra sedili O., cuius mors te ex aliqua parte relevavit Ci., potius relevare (opogumiti (opogumljati), tolažiti, tešiti) quam castigare Ci.; med. relevari rešiti (reševati) se, osvoboditi (osvobajati) se, otresti (otresati) se, odpoči(va)ti se, oddahniti (oddihovati) si (se), opomoči si: cura et metu relevati esse videbimur Ci., relevata res publica Ci., non est in medico semper, relevetur ut aeger O.
c) oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati) kakega bremena: publicanos tertiā mercedum (najemnine) parte Suet. odpustiti jim, oprostiti jih, spregledati jim, pogledati jim skozi prste.

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

reprieve [riprí:v]

1. samostalnik
odgoditev, odlaganje, odložitev, odlašanje (izvršitve smrtne obsodbe); odlog; pomilostitev, milostni odlog; podaljšanje roka; premor, odmor; rešitev (od)

2. prehodni glagol
odgoditi, odložiti, odlašati, odlagati (izvršitev smrtne obsodbe), pomilostiti; oprostiti, rešiti (from pred)
dati odlog ali drug rok, začasno odložiti
figurativno dati komu duška, dovoliti premor, odmor

rescatar odkupiti; rešiti (de iz); zamenjati (blago); zopet najti

rescatar las culpas viejas stare grehe poravnati
rescatar una deuda dolg plačati

rescue² [réskju:] prehodni glagol
spustiti na prostost, na svobodo, osvoboditi; rešiti, reševati, obvarovati (from pred)
priti komu na pomoč
pravno protizakonito osvoboditi koga (iz zapora); s silo si prisvojiti

to rescue from the hands of rešiti, iztrgati koga iz rok (kake osebe)
to rescue the market ekonomija podpreti tržišče (trg)
to rescue from oblivion rešiti (kaj) pozabe
to rescue the prey rešiti (zopet odvzeti) plen

re-servō -āre -āvī -ātum (re in servāre)

1. spraviti (spravljati), (pri)hraniti (prihranjevati), (s)hraniti (shranjevati, shranjati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), (o)čuvati, rezervírati: legiones ad pericula C., in aliud tempus C., in diem Ci., ad extremum Ci. za skrajni primer, cetera praesenti sermoni Ci. za ustni pogovor, Minucio me reservabam Ci. s svojim pismom sem čakal na Minucija, reservare aliquem exitio V., di capiti ipsius generique reservent (sc. facta tyranni) V. naj prihranijo za maščevanje, naj se maščujejo nad njim samim in …

2.
a) rešiti (reševati): omnes Ci., fetum Cels.
b) = pridržati, obdržati: nihil ad similitudinem hominis Ci. nič človeškega.

resolve² [rizɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztopiti (se), razkrojiti (se), razstaviti (se), ločiti (se) v dele, razpasti; spremeniti (se) (into v)
staliti (se); (raz)rešiti, razložiti, raztolmačiti (vprašanje); odstraniti, odpraviti, razpršiti (dvome, težave); odločiti (se), skleniti, (uradno) odločiti; resolvirati

to resolve oneself razkrojiti se, razpasti; prepričati se
to resolve a problem, a riddle rešiti problem, uganko
to resolve into factors matematika razstaviti na faktorje
to be resolved into tears topiti se v solzah
he resolved to wait a little longer sklenil je še malo počakati
the House resolved itself into a committee parlament se je razrešil (konstituiral) v odbor
this event resolved us on going ta dogodek nas je pripravil do tega, da smo šli

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

retrieve [ritrí:v]

1. samostalnik
rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

lost beyond retrieve za vedno izgubljen
the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

2. prehodni glagol
(izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
neprehodni glagol
lov aportirati

to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo

retten rešiti (sich se); zu retten sein biti rešljiv; nicht mehr zu retten sein biti brezupen primer; sich nicht zu retten wissen ne vedeti, kako bi se rešil(a)

rezolvá rezólv vt. reševati, rešiti, razreševati, razrešiti

ricuperare v. tr. (pres. ricupero)

1. nazaj dobiti

2. ekst. rešiti, reševati; usposobiti, usposabljati; ponovno vključiti, vključevati:
ricuperare gli handicappati usposobiti (telesno, umsko) prizadete
ricuperare alla società i tossicodipendenti ponovno vključiti v družbeno življenje zasvojene z mamili

3. nadoknaditi:
ricuperare il tempo perduto nadoknaditi izgubljeni čas

4. ponovno uporabiti, uporabljati (odpadke)