Franja

festivity [festíviti] samostalnik
slavnost, veseljačenje, slavje; zabava, veselje
množina slavnostno, praznično razpoloženje

hilarity [hilǽriti] samostalnik
veselost, veselje, veselo razpoloženje

Hochstimmung, die, dobro razpoloženje

Kampfstimmung, die, bojevito razpoloženje

Katastrophenstimmung, die, katastrofalno razpoloženje

killjoy [kíldžɔi] samostalnik
kdor kvari zabavo in razpoloženje

malinconia f melanholija, otožnost, potrtost, malodušnost, mračno razpoloženje

moral [mɔral] masculin duševne sposobnosti, duševno razpoloženje; duh, morala (čet, vojske)

au moral v duševnem pogledu
avoir bon moral biti optimističen
remonter, saper le moral (des troupes) zopet dvigniti, spodkopavati moralo (čet)

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

Panikstimmung, die, panično razpoloženje, panično vzdušje

pŕzniti pr̂znīm dial.
1. onečejati, skruniti: kako možeš ti trpjeti da ti one pogane knjižurine stoje uz lijepe i svete naše ćitabe pa da ih przne
2. z zabavljanjem motiti razpoloženje v družbi
3. pri čiščenju prerezati črevo

revolt¹ [rivóult] samostalnik
(manjši) upor, vstaja, punt, revolta (against proti)
nasprotovanje, vznevoljenje, negodovanje, ogorčenje, uporniško razpoloženje; odpor, stud, zgražanje

in revolt uporniški, zrevoltiran
to be in revolt upirati se, puntati se

ruffle² [rʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
nabrati; nakodrati; valoviti (vodno površino); (na)mršiti; razkuštrati (lase); (na)ježiti, (na)sršiti (perje)
figurativno razdražiti, vznemiriti, razburiti, razburkati, zmesti (koga); spraviti v nered, skaliti, pokvariti (komu) dobro razpoloženje
neprehodni glagol
nagubati se, nabrati se, namršiti se, nakodrati se; pomečkati se
figurativno vznemiriti se, razburiti se, razburkati se, razdražiti se; šopiriti se, postavljati se, hvaliti se, bahati se, širokoustiti se, košatiti se, predrzno se vesti

the ruffled seas razburkano morje
to ruffle one's feathers nasršiti se, naježiti se
don't ruffle your feathers! figurativno ne razburjaj se! pomiri se!
to ruffle s.o.'s temper pokvariti komu dobro razpoloženje (voljo)
the wind ruffled the waves veter je kodral valove

sadness [sǽdnis] samostalnik
žalost, otožnost, melanholičnost, mračno razpoloženje; klavrnost, beda, bednost
arhaično resnost

Sektlaune, die, rožnato razpoloženje

spleen [spli:n]

1. samostalnik
anatomija vranica
figurativno slaba volja, slabo razpoloženje
zastarelo otožnost, žalost, melanholija, deprimiranost; hipohondrija
zastarelo napad besnosti

a fit of spleen nenadna slaba volja (žalost, otožnost)
he vented his spleen on me svojo slabo voljo je stresel name

2. prehodni glagol
odstraniti vranico (a dog psu)

stimmen

1. držati, biti res/pravilen/točen/v redu

2. ujemati se (auf/zu z)

3. spraviti v določeno razpoloženje; traurig stimmen razžalostiti, žalostiti; froh stimmen razveseliti, razveseljevati; nachdenklich stimmen dati misliti; gut stimmen spraviti v dobro voljo; schlecht stimmen spraviti v slabo voljo

4. (seine Stimme abgeben) glasovati

5. Instrumente: uglaševati, uglasiti

stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

3. meton.
a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).

tetraggine f mračnost (tudi pren.); čemernost, turobnost, mračno razpoloženje, nejevolja

Trübsinn, der, pobitost, melanholija; turobnost, mračno razpoloženje; in Trübsinn verfallen zapasti v potrtost