Franja

super-crēscō -ere -crēvī (—) (super in crēscere)

1. intr. prerasti (preraščati), razpasti (razpasovati) se, razbohotáti (razbohotéti, razbohôtiti) se po čem, čez kaj, bujno se razrasti (razraščati) po čem, čez kaj: si id (sc. ulcus) nimium supercrevit Cels., caro supererescens Cels.; z dat.: cui (sc. tumulo) supercrevere myrti virgulta Serv.; metaf. prekositi (prekašati): quod supercresceret caritati Ps.-Q. (Decl.).

2. trans. metaf. preseči (presegati), prekositi (prekašati): municipalem habitum Aug.

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

auflösen

1. in einer Flüssigkeit: topiti, raztopiti, raztapljati (sich se), sich razpustiti se

2. sich auflösen Menschenmenge: raziti se, razpršiti se, Wolke, Nebel: razpršiti se; (zerfallen) razpadati, razpasti; sich in nichts auflösen razbliniti se

3. einen Knoten: razvezati, razvozlati, Geflochtenes: razplesti, eine Form: razkrojiti, razvezati, ein Bild im Raster: razstaviti; Textilwesen rahljati

4. eine Ehe: razvezati, ein Kloster, Parlament, einen Verein: razpustiti, ein Konto: likvidirati, ukiniti, eine Tätigkeit: opustiti

5. sich auflösen in izteči se v, preiti v

6. ein Rätsel, eine matematische Aufgabe: rešiti, reševati, ein Rätsel: razvozlati; sich auflösen Mathematik Aufgabe: iziti se

brioche [briɔš] féminin kolaček, lahko pecivo; figuré, familier nerodnost, pogreška; populaire trebuh

s'en aller, partir en brioche (populaire) razpasti
faire une brioche (figuré) napraviti nerodnost, kozla ustreliti
il a pris de la brioche nekoliko trebuha je dobil

Bruch¹, der, (-/e/s, Brüche)

1. zlom (auch von Knochen), Technik prelom, lom, (Bruchstelle) prelom, von Stoffen, Bändern (tudi Medizin): pretrg, im Deich: prebitje, udor, Bergbau zrušek; im Papierbogen: pregib, an der Hose: guba, figurativ prekinitev, eines Vertrages: kršitev, (Zerwürfnis) razkol

2. Mathematik ulomek (gemeiner pravi, unechter, uneigentlicher nepravi, ungleichnamige Brüche ulomki z različnimi imenovalci)

3. Medizin (Darmbruch) kila (eingeklemmt vkleščen)

4. Papiereinheit: tretjina pole

5. Jagd zadnji grižljaj zu Bruch gehen razbiti se, (zerfallen) razpasti; etwas zu Bruch fahren/fliegen razbiti

crumple¹ [krʌ́mpl]

1. prehodni glagol
mečkati, gubati, krčiti
figurativno premagati, uničiti

2. neprehodni glagol
mečkati, gubati se

to crumple up (s)krčiti, zrušiti se; popustiti; razpasti

déliquescence [delikɛsɑ̃s] féminin, chimie raztopljivost, izhlapljivost; razkroj, razpad; popoln propad; dekadenca

société féminin en déliquescence dekadentna družba
tomber en déliquescence razpasti

déliter [-lite] verbe transitif, architecture dati (kamnu) drugo lego; rezati kamen v smeri slojev

déliter les vers à soie menjati listje murv, ki sviloprejkam rabi za nastil; verbe intransitif raztopiti se, razkrojiti se, razpasti
la chaux se délite apno se raztopi

deli|ti (-m) razdeliti

1. na dele: teilen (se sich); na dva dela: zweiteilen, na tri dele: dreiteilen, na štiri dele: vierteilen …, na osem delov: achteln …

2.
deliti (si) s kom (imeti skupno) mit (jemandem) teilen

3. (členiti) gliedern in, unterteilen in, aufteilen
deliti se sich gliedern, (cepiti se) sich gabeln, (razpasti) zerfallen in, (biti deljen) eingeteilt werden in

4. (razdeljevati) verteilen, kaj med več ljudi: austeilen
deliti klofute Ohrfeigen austeilen
deliti ocene Zensuren austeilen

5. (ločevati) trennen

6. matematika dividieren

désagréger [-greže] verbe transitif razkrojiti; raztopiti; razstaviti; uničiti

se désagréger razpasti, zrušiti se, podreti se

désintégrer [dezɛ̃tegre] verbe transitif razdrobiti; razbiti (atome); uničiti

se désintégrer razpasti

diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
la route se divise cesta se razcepi
leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

effriter [efrite] verbe transitif zdrobiti, zmeti v prah, zmrviti

s'effriter sprhneti, razpasti v prah; (z)drobiti se

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

fascio m (pl. -ci)

1. snop, sveženj:
un fascio di spighe snop klasja
un fascio di documenti sveženj dokumentov
in un fascio trdno zvezan
andare in un fascio pren. propasti, razpasti
fare d'ogni erba un fascio pren. strpati vse v en koš, vse pomešati, posploševati

2. hist. (v starem Rimu simbol kraljevskega, konzulskega položaja; fašistični simbol) liktorski sveženj; liktorski snop; fascis

3. hist. politično združenje; fašistična stranka

Franse, die, (-, -n) resa; in die Fransen gehen razpadati, razpasti, propadati, propasti

kós² (komad) piece; (velik) chunk; (tanka rezina) slice; (del) part; (sladkorja) lump; (predmet) article

kós pohištva piece (ali pogovorno stick) of furniture; (glasbeni) piece (of music); (poti) stretch; (zemlje, gredica) bed, patch, plot
po kósu apiece, each
kós za kósom piece by piece, piecemeal
na kóse to pieces
kós mila a cake of soap
kós zemlje a plot (ali a piece, a patch) of land (ali of ground)
po čem je kós? how much apiece?
prodajajo se po kósu they are sold separately (ali singly)
blago (tekstil) po kósu piece goods pl
po tri funte kós at three pounds each
delo po kósu piecework, paid for piece rate (ali by the piece)
iz enega kósa of one piece
delati po kósu, od kósa (na akord) to do piecework, to work piece rate
hiša razpada kós za kósom the house is crumbling away bit by bit
razpasti na kóse to fall to (ali to break into) pieces
raztrgati na kóse to tear (ali to cut) to pieces, (skritizirati) to pull to pieces, to pick holes in
prodajati po kósu (na drobno) to sell by retail, to retail
razstaviti na kóse (demontirati) to take to pieces
razbiti na kóse to smash in pieces

lambeau [lɑ̃bo] masculin krpa, cunja, capa

en lambeaux v capah, razcapan, raztrgan
s'en aller en lambeaux razpasti
mettre en lambeaux raztrgati na koščke, razcefrati