Franja

īn-fuscō -āre -āvī -ātum rusiti, (po)rjaviti, (po)črniti: vellera pullis maculis inf. V. z rjavo barvo (po)škropiti, sanie arena infuscatur V. porjavi, aquam atramento i. Plin., colorem rubrum nigro Gell., vinacea Col.; toda pesn.: barba infuscat pectus Poeta tragicus ap. Ci. obsenčuje; metaf. (po)kaziti, (po)kvariti, (po)pačiti: vicinitas non infuscata malivolentiā Ci., barbaries eos (njihov jezik) non infuscaverat Ci., ne victoriae gloria saevitiae macula infuscaretur Iust., saporem vini Col., merum Pl. (raz)redčiti (z vodo), vox infuscata Sen. ph. ali sonus infuscatus Plin. ne čist glas.

insertion [ɛ̃sɛrsjɔ̃] féminin uvrstitev, uvedba, vložitev; oglašanje, objava oglasa, oglas (v časopisu)

insertion d'une annonce dans un journal objava oglasa v časniku
insertion d'un jugement rendu par le tribunal objava (raz)sodbe v časopisu

instance [ɛ̃stɑ̃s] féminin nujna prošnja; instanca; pristojno mesto ali organ; proces, sodni postopek; upravni ali sodni organi medsebojno povezanih stopenj

sur l'instance de son frère na nujno bratovo prošnjo
céder aux instances de quelqu'un ustreči nujnim prošnjam
tribunal masculin de première instance sodišče I. stopnje
affaire féminin en instance zadeva, ki čaka na rešitev, ki je v obravnavanju
former une instance vložiti tožbo
instance en divorce ločitveni proces
juger en dernière instance (raz)soditi v zadnji instanci

jaháč rider; horseman, pl -men

akrobatski jaháč trick rider
sprevod jaháčev cavalcade
vreči jaháča raz sedla (o konju) to throw (ali to spill) a rider from the saddle

jáven public; (vsem dostopen) open to all; accessible, common, known to all; used by all; not secret, not underhand

jávna dela public works pl
program jávnih del public works programme
minister jávnih del minister of public works
jávna dela za zaposlitev brezposelnih relief works pl
jávna dražba public auction
jávni blagor common (ali public) weal, general (ali public) welfare
jávni delavec someone active in public life
jávna hiša (licensed) brothel, arhaično bawdy house
jávna knjižnica public library
jávna kuhinja za brezposelne public kitchen
jávno mnenje public opinion
jáven park public gardens pl
jávna pot, cesta open road
jávno poslopje public building
jávna (raz)prodaja public sale
jávno obveščanje public information
jávno pooblastilo public authority
jávno pravo public law
jávni razglas public notice
jávni red public order
jáven protest public protest
jávna predavanja lectures pl open to the public
jávna (državna) služba public service
jáven škandal scandal
jávno stranišče public convenience, toilet
jávni telovadni nastop gymnastic display
jávni tožilec public prosecutor
jávno tožilstvo office of the public prosecutor
jávna zdravstvena služba public health service
jávno življenje public life
to je jávna tajnost that is an open secret
biti v središču jávnega življenja to be in the public eye

kárta (zemljevid) map, (pomorska) chart, (iz zraka) air survey map, aerophotogrammetric map; (vstopnica) ticket (of admission)

Atlantska Karta Atlantic Charter
kárta cest road map
avtomobilska kárta motoring map
igralne kárte playing cards pl
mesečna kárta (vozovnica) monthly season ticket, ZDA commutation ticket
krušne (živilske) kárte bread (food) ration cards pl
vremenska kárta weather map (ali chart)
hiša iz kart (figurativno) castle in the air
imena kart so: srce karo, pik, križ (tref) the names of the cards are: hearts, diamonds, spades, clubs
kup kart a pack of cards
kárte v roki hand
visoka (nizka) kárta high (low) card
kárta s figuro court card, face card
vedeževalka iz kart fortune-teller
trik s kártami card-trick
igrati kárte to play (at) cards
igrati z odkritimi kártami to lay one's cards on the table, to show one's hand
igrati svojo zadnjo kárto to play one's last card
pokazati, odkriti svoje kárte to show one's cards, to reveal one's intentions
mešati kárte to shuffle the cards
polagati kárte (za vedeževanje) to tell fortunes by the cards
(raz)deliti, dati kárte to deal (the cards)
privzdigniti kárte to cut (the cards)
skriti, skrivati svoje kárte to hide one's cards
staviti na napačno kárto (figurativno) to back the wrong horse
staviti svoje premoženje, svoje vse na eno kárto to stake one's fortune, everything on the turn of a card
ne stavi vsega na eno kárto! (figurativno) don't put all your eggs in one basket!
vedeževati iz kart to tell someone's fortune from the cards
videti komu v kárte (figurativno) to discover someone's plan
vreči, igrati kárto to discard, to throw out a card, to play a card
kruh ni več na kárte bread is off the ration

lacer -era -erum (prim. gr. λακίς, λάκος n. capa, λακίζω (raz)trgam, lat. lacerō, lacinia, lancinō)

I. pass. v pravem pomenu = raztrgan, razcefran, razdrapan: vestis T., crines Stat. izpuljeni, od tod razbit, razdrobljen, razdejan, raztrupan: currus O., tabulae O. razbite deske, razbitki desk, laceras aries … concutit arces O., laceras … puppes refeci O. prebite, l. navis Fl., tectorum vestigia lacera T., l. castra Sil. brez poveljnika; razmesarjen, razmrcvarjen: corpus S. fr., L., O., Plin., Iust., funus V. mrtvo telo, truplo, mille lacer spargēre locis et sanguine silvas foedabis O., iuvenca O., artus O., Plin. iun., Achelous … lacerum cornu (abl.) caput mediis abdidit undis O. na rogu okrnjeno glavo = brezrogo (kúljavo) glavo, lacerae unguibus venae Sen. tr.; z gr. acc.: laniatum corpore toto Deiphobum videt et lacerum ora (po obrazu) V.; pren.: lacerae domus artus componere Sen. tr., sparsas atque, ut ita dicam, laceras gentilitates colligere Plin. iun., l. regum Cl. —

II. act. (enalaga) mrcvareč: suos artus lacero divellere morsu O. — Soobl. masc. lacerus: Ven.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

molliō -īre -īvī (-iī) -ītum (mollis)

1. narediti (delati) kaj gibčno, voljno, (o)mehčati, (o)mečiti: Lucr., Q., artūs oleo L., frigoribus durescit umor et idem mollitur tepefactus Ci., m. humum foliis O., ceram pollice O. gnesti, Cererem (kruh) in vino O., glebas O. ali agros Ci. (z)rahljati, ignis ferrum mollit H. (raz)topi; kot medic. t.t. (o)mehčati, (o)mečiti (naspr. durare): duritias corporum, collectiones Plin., ventrem, alvum Cels., Plin.; pren. (o)mehčati, (o)mečiti, (u)militi, (o)militi: lacrimae meorum me interdum molliunt Ci. ep.

2. metaf.
a) umeriti (umerjati), prilagoditi (prilagajati), zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (o)lajšati, narediti (delati) kaj (še) znosno, (u)blažiti: Acc. ap. Non., Plin., Q., Iust., circuitus ad molliendum clivum C. vijuge za zmanjšanje strmosti hriba, m. poenam, grave opus O., imperium L., verba dura usu Ci., fructus feros colendo V. (o)plemenititi.
b) (po)mehkužiti: poëtae molliunt animos nostros Ci., aetas … domesticarum me rerum delectatione mollivit Ci., m. legionem Ci., feroces militum animos S., vocem Q.; occ. (pesn.) skopiti: ferro mollita iuventus Lucan., haud ulli puerum mollire potestas credita Stat.
c) (po)tolažiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), (u)krotiti, (o)brzdati: (sc. Fabius) Hannibalem exsultantem patientiā suā molliebat Ci., m. animos S., V., iras, impetum L., ventos Plin.

Opomba: Sinkop. impf. mollībat: Acc. ap. Non., O., Ap.

mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

2. (bolezen) ▸ malária, lázroham Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

3. (o povečanem zanimanju) ▸ lázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica

4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

outrage [utraž] masculin težka (raz)žalitev, osramotitev, zasramovanje, psovanje; prekršitev, pregrešek

venger, laver un outrage maščevati, oprati žalitev
outrages pluriel du temps zob časa, starostne nadloge
les derniers outrages posilstvo
outrage aux bonnes mœurs prestopek zoper spodobnost
être condamné pour outrage à la pudeur biti obsojen zaradi javnega pohujševanja
faire outrage à quelqu'un hudo koga (raz)žaliti

outrager [utraže] verbe transitif razžaliti, zasramovati, (o)psovati; oskruniti (žensko); pregrešiti se zoper, prekršiti; norčevati se iz; poétique glodati, izpodjedati (o času)

outrager quelqu'un par ses remarques (raz)žaliti koga s svojimi opazkami
prendre un air outragé postati užaljen

partage [partaž] masculin delitev, razdelitev; delež; vieilli delež dediščine; figuré usoda; (= partage de voix) politique enakost glasov

sans partage brez rezerve, popoln, popolnoma
en partage égal des voix pri enakosti glasov
partage successoral (raz)delitev dediščine
ligne féminin de partage des eaux razvodje, razvodnica
donner, recevoir en partage dati, dobiti kot delež

partager [-že] verbe transitif (raz)deliti, porazdeliti (entre med); razdvojiti, ločiti (na dva tabora); dati komu, kar mu gre; obdariti; biti deležen (quelque chose česa)

partager en deux razpoloviti
partager la joie de quelqu'un deliti s kom veselje
partager le sâteau (figuré, familier) (raz)deliti si dobiček
la nature l'a bien partagé narava ga je dobro obdarila
partager le pouvoir, la responsabilité deliti oblast, odgovornost
être bien, mal partagé dobro, slabo biti obdarjen
amour masculin partagé recipročna ljubezen
se partager biti razdeljen

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

partir ločiti, razrezati, razklati, razcepiti, razbiti; razdeliti, deliti; uničiti; oditi, odpotovati

partir el cráneo (a) uno komu glavo razbiti
partir nueces orehe treti
partir en pedazos razkosati
partir leña drva cepiti
partir el pelo lase razčesati
partir el pan kruh (raz)rezati
partir por medio razpoloviti; zbegati, uničiti koga
eso parte el alma to trga srce
partir en (auto itd.) odpeljati se
partir para la guerra v vojsko iti
partir para Madrid odpotovati v M.
partir corriendo proč (s)teči
partirse cepiti se; odpotovati
la gente se partía de risa ljudje so pokali od smeha

plaisir [plɛzir] masculin

1. veselje, zadovoljstvo, užitek; zabava; kaprica; želja

à plaisir iz kaprice, brez pravega razloga, prave podlage
au plaisir! na svidenje!
avec plaisir rad, z veseljem, drage volje
par plaisir za zabavo, za šalo
le bon plaisir kaprica, fantazija
faire plaisir (raz)veseliti
faire plaisir à quelqu'un narediti komu veselje
se faire un plaisir de faire quelque chose rad kaj napraviti
gâcher son plaisir à quelqu'un pokvariti komu veselje
goûter un vif plaisir najti mnogo veselja (à v)
prendre, avoir plaisir à najti, imeti zabavo v
avoir un malin plaisir à faire quelque chose imeti veselje, napraviti kaj zlobnega
pas de plaisir sans peine (proverbe) ni rože brez trna

2. oblat, skladanec, vafelj