Franja

injure [ɛ̃žür] féminin (raz)žalitev, zmerjanje, žaljivka, psovka

injure calomnieuse obrekovalna žalitev
les injures du sort udarci usode
l'injure des ans, du temps zob časa
charger d'injures, couvrir d'injures, se répandre en injures (contre quelqu'un) opsovati, obsuti koga s psovkami, žaljivkami
dire, proférer des injures izreči žaljive besede, psovati
faire injure à quelqu'un žaliti koga, delati komu krivico
vous faites injure à son honnêteté po krivici sumite v njegovo poštenost
je le considère comme une injure personnelle to smatram za osebno žalitev

lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje

hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap

loquor, loquī, locūtus sum (etim. ni zanesljiva; prim. gr. λάσκω, pf. λέληκα (dor. λέλακα) donim, glasno govorim, kričim)

1. intr. govoriti (o mirnem, vsakdanjem pogovoru, medtem ko pomenita dicere in orare „zdržema, skladno govoriti“ kakor govornik), praviti (naspr. tacere, clamare): Scipio mihi bene et loqui videtur et dicere Ci., doces eum dicere, qui loqui nesciat Ci. ki ne zna izražati (svojih) misli, l. de aliquo, de aliqua re Ter., Ci., L., cum aliquo Ter., Ci., L. komu ali s kom govoriti, secum Ci., Sen. ph. (prim.: tecum loquor Pl. s teboj govorim = tebe imam v mislih, nate merim), l. inter se Ci., Plin. iun., pro aliquo Ci. ep. za koga govoriti, zagovarjati koga, pa tudi = v koga imenu govoriti: Ci., l. apud (pred) populum aut in senatu Ci., advorsum aliquem Ter. ali ad aliquem V., O. proti komu naperjen govor, Latine l. Ci., Sen. ph., pure et Latine l. Ci., Graece l. Ci., Graecā linguā loquens ali loquentes N. grško govoreči, ljudje, ki jim je grščina materni jezik, vere ac libere loqui Ci., liberius, ferocius l. N., fortius l. N., Iust., male l. Pl., Ci. obrekovati, opravljati, male l. de aliquo Sen. ph., Suet. koga obrekovati, opravljati, o(b)govarjati, bene l. Pl., bene l. de aliquo, de aliqua re Sen. rh., bene l. in aliquem (naspr. non recte alicui dicere Pl.), l. alicui Sil., Stat. govoriti s kom, toda: male l. alicui Pl., Ter. hudo (slabo) govoriti o kom, govoriti čez koga, opravljati, psovati, zmerjati koga, digitis nutuque locutus O., nutu signisque loquuntur O., non loquens Gell. nem; o pooseb. stvareh: eo tacente res ipsa loqueretur Ci., quae (sc. patria) tecum, Catilina, sic agit et quodam modo tacita loquitur Ci., lex loquitur Ci., Ulp. (Dig.), ut censoriae tabulae locuntur (gl. opombo spodaj) Ci., ut consuetudo loquitur Ci. kakor običajno pravijo, oculi … quem ad modum animo adfecti simus loquuntur Ci. očitno naznanjajo (kažejo, razkrivajo), Baiae non loquuntur solum, verum etiam personant Ci., cum P. Africani historiae loquantur Ci. ker (o tem) poroča zgodovina Publija Afričana, montesque feri silvaeque loquuntur V., pinūs loquentes V. ali loquens coma Cat. šušteče (šumotljajoče, šelesteče) smreke, šušteče listje, cum chartā dextra locuta est O. je zapisala na papir, Phoebo loquentia saxa Sil., fama tamen loquebatur Iust., omnes historiae loquuntur Lact., ut proverbium loquitur Amm.

2. trans.
a) govoriti kaj, o čem, pripovedovati kaj, (po)reči, praviti, trditi: haec si tecum (tebi), ita ut dixi, patria loquatur Ci., quid (čemu) loquor plura? Ci., quid de P. Sulpicio loquar Ci., quid loquar de militari ratione? Ci. kaj (čemu) bi govoril, quid loquar, quanta ratio in bestiis … appareat? Ci., multi etiam Catilinam atque illa portenta loquebantur Ci., quid turres, quid vineas testudinesque loquar? L.; z ACI: loquebantur eum neglegenter fecisse N. trdili so; loquuntur z ACI lahko slovenimo tudi s pravijo, baje, menda, govori se, širi se govorica, da … ali z baje, menda in glavnim stavkom: hospitibus nam te dare iura loquuntur V., eodem die vulgo loquebantur Antonium mansurum esse Casilini Ci. ep.
b) ope(va)ti: proelia lyrā H.
c) izreči (izrekati), povedati (pripovedovati), imenovati: deliramenta, meram rem Pl., rem loquere Pl. čisto prav praviš, paucula, rem Ter., suum nomen alicui Pl., nomenque suum casūsque loquatur O., non ego falsa loquar O., furta l. O. izblebetati, pugnantia te loqui non vides? Ci.
d) kaj vedno v ustih (na jeziku) imeti, vedno govoriti o kom ali o čem: classes Ci., merum bellum ali mera scelera Ci. ep., reges atque tetrarchas, omnia mala loquens H., quem chartis famaeque damus populisque loquendum? Mart. da bi se vedno govorilo o njem.

Opomba: Loqui v pass. pomenu: loqui est coeptum Caelius in Ci. ep. Star. inf. pr. loquier: Naev. ap. Gell. Star. locundus = loquendus: Pl., locuntur = loquuntur: Ci.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

ops|ovati (-ujem) psovati ausschimpfen; niedermachen, schmähen

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.

peste ženski spol kuga; smrad; kup, izredna množina

peste blanca pljučna jetika
¡peste de él! vrag ga vzemi!
echar pestes preklinjati, zmerjati, psovati
peste bubónica bubonska kuga; Či koze, osepnice; Kol nahod

pouilles [puj] féminin pluriel, vieilli očitki, psovke

chanter pouilles à quelqu'un (o)zmerjati, (o)psovati koga

rap² [ræp] prehodni glagol
udarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga
neprehodni glagol
udarjati, trkati (at na, on po)
spiritizirati

spirit-rapping spiritiziranje
to rap s.o.'s fingers udariti koga po prstih, figurativno komu jih po prstih dati
to rap at the door udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vrata
she rapped his fingers (knuckles) dala mu jih je po prstih
to rap the table trkati, udarjati po mizi
to rap out prehodni glagol & neprehodni glagol izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarci
to rap out an oath naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvico

Schmutz, der, (-es, ohne Plural) umazanija, nesnaga; Schmutz und Schund ničvredna plaža; jemanden durch den Schmutz ziehen figurativ vlačiti (koga) po blatu; mit Schmutz bewerfen figurativ psovati, (verleumden) blatiti; vor Schmutz starren biti trd od umazanije; jemanden einen feuchten Schmutz angehen (koga) figo brigati

soltar [-ue-, pp suelto] odvezati, iz-, s-pustiti (na prostost); izstreliti; izdati (denar); rešiti (uganko)

soltar una carcajada zakrohotati se
soltar una dificultad odstraniti težavo
soltar juramentos psovati, zmerjati, preklinjati
soltar (el) llanto v jok planiti
soltar piropos komplimente delati
soltar la risa (glasno) se zasmejati
soltar una sandez izblekniti nesmisel
soltar tacos (surovo) preklinjati
soltar la voz glas dvigniti
soltarse odvezati se, oprostiti se
soltarse a andar shoditi (otrok)
se le ha soltado la sangre kri se mu je ulila
se le soltó esta palabra ta beseda mu je ušla

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

taco moški spol klin, čep, zatič; veha; peta čevlja; biljardna palica; figurativno prigrizek; domače kletev; zmešnjava, nered

aire de taco predrzno vedenje
soltar un taco izustiti kletev
echar tacos preklinjati, psovati

tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.

vociférer [-re] verbe intransitif, verbe transitif vpiti, kričati, razgrajati

vociférer des injures zmerjati, psovati
vociférer contre quelqu'un vpiti na koga, kričati na koga

vomir [vɔmir] verbe transitif bljuvati, bruhati; pljuvati, izpljuniti; izreči (besede)

vomir sur quelqu'un zmerjati koga
vomir du sang kri bljuvati
vomir des injures psovati
les canons vomissent le feu et la mort topovi bruhajo ogenj in smrt

zmerja|ti [é] (-m) koga: schimpfen (mit), (jemanden) schelten, ausschelten, ausschimpfen; (psovati) beschimpfen
začeti zmerjati losschimpfen (auf)