ovériti légaliser, vérifier, certifier conforme, valider, vidimer
overiti prepis certifier la copie conforme à l'original
dati sodno overiti svoj podpis faire légaliser sa signature
prepis overjen (pravno) pour copie conforme
overjen prepis copie ženski spol certiflée conforme (à l' original)
Zadetki iskanja
- ovériti verificar; autenticar
overiti prepis certificar la copia conforme al original
overjen prepis copia f certificada conforme; auténtica f - potŕjen confirmed; verified; certified; attested
potŕjeni akreditiv a confirmed (letter of) credit
potŕjen ček certified cheque, cheque with bank endorsement, ZDA certified check
sodno potŕjen prepis legally attested copy - prijèpis m (ijek.) gl. prepis
- primérjati to compare; (z izvirnikom) to check, to collate (with)
primérjati kaj z to compare something with, to liken something to
ne da se primérjati z it cannot be compared with
primerjal sem natančno prepis z izvirnikom I have closely checked the original with the copy
brata se ne dasta (ne moreta) primérjati med seboj the two brothers are not to be compared with each other
dati se primérjati z to bear comparison with - prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)
I.
1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.
2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —
II.
1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).
2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.
3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest. - rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se
se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj! - skládati (-am)
A) imperf.
1. ammassare, ammucchiare, accatastare; disporre:
skladati deske, drva accatastare tavole, legna
2. muz. comporre
B) skládati se (-am se) imperf. refl.
1. armonizzare, combinare;
ne skladati se contrastare
2. conformarsi, essere conforme:
prepis se sklada z izvirnikom per copia conforme, p.c.c. - spričeval|o srednji spol (-a …)
1. šolsko: das Zeugnis, Schulzeugnis, polletno: die Schulnachricht, Halbjahreszeugnis, Zwischenzeugnis; zaključno: Abgangszeugnis, der [Abschluß] Abschluss, Entlassungszeugnis; zrelostno: Reifezeugnis
prepis spričevala die Zeugnisabschrift
ocena v spričevalu die Zeugnisnote
2. obrtno: der Brief (mojstrsko Meisterbrief, pomočniško Gehilfenbrief, Lehrbrief, Gesellenbrief)
3. raznih tečajev: der Schein (potapljaško Tauchschein)
4. (potrdilo) das Zeugnis (o sposobnosti za zakon Ehefähigkeitszeugnis, o značaju Sittenzeugnis, zdravniško Gesundheitszeugnis)
izstaviti/dati spričevalo ein Zeugnis ausstellen - spričeválo certificado m
spričevalo o izpitu diploma m, calificación f
prepis spričevala copia f de un certificado
spričevalo o cepljenju certificado de vacunación
nravstveno (ubožno) spričevalo certificado de buena conducta (de pobreza)
zdravniško spričevalo certificado médico
šolsko spričevalo certificado de estudios, hoja f de estudios
zrelostno spričevalo certificado de estudios de enseñanza media, (v Španiji) título m de bachiller
izstaviti (predložiti) spričevalo extender ali expedir (presentar) un certificado - strínjati se être d'accord avec quelqu'un sur quelque chose ; (o stvari) s'accorder avec quelque chose (tudi gramatikalno) correspondre à, être conforme à quelque chose
vsi se strinjajo s tem tout le monde est d'accord là-dessus (ali à ce sujet)
prepis se strinja (ali ujema) z izvirnikom la copie est conforme à l'original - textuel, le [tɛkstɥɛl] adjectif dobeseden; ustrezen besedilu
traduction féminin textuelle dobeseden prevod
copie féminin textuelle točen prepis
voilà ce qu'il a dit, c'est textuel to so njegove lastne besede - tóčen1 (-čna -o) adj. preciso, esatto, puntuale, accurato:
točen kot ura esatto, puntuale come un orologio
točni instrumenti strumenti precisi
navesti točen datum riportare la data precisa
točna analiza analisi accurata
adm., jur. prepis je točen copia conforme - transcrīptīcius 3 (trānscrībere) k prenosu (prenašanju, prepisovanju) sodeč, prenašalen, prepisovalen: nomen G. prenos (prepis) dolga.
- triplice agg. trojen:
in triplice copia prepis v triplikatu, v treh izvodih; hist.
la triplice Alleanza trojna zveza (Nemčije, Avstrije in Italije) - triplikát (-a) m terza copia:
prepis v triplikatu trascrizione in tre copie, in triplice copia - true1 [tru:]
1. pridevnik
resničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen
pravno zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla)
tehnično točen, pravilen (položaj); uravnotežen
biologija čiste rase
true to v skladu z
a true bill utemeljena in od porote potrjena obtožnica
true copy veren, točen prepis
true friend pravi, zvest prijatelj
true gold čisto zlato
true as gold (steel) zelo zvest
true heir (owner) zakoniti dedič (lastnik)
true to oneself zvest, dosleden sam sehi
true to life ve ren, realno prikazan
true to one's word (promise) zvest svoji besedi (obljubi)
true strength resnična moč
true to lype tipičen
is it true that...? je res, da...'?
(it is) true res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakor
true he is an artist res (vsekakor, resnično) on je umetnik
the same is true of isto vlja za
to come true uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)
to prove (to be) true izkazati se za resnično, za pravo
2. prislov
resnično; zares
to speak true govoriti resnico
to shoot true točno streljati; zadeti
3. samostalnik
the true (kar je) resnično (pravilno, točno)
in true pravilno, točno
out of true nepravilno, napačno, netočno - ujémati se concorder, être en harmonie avec quelque chose, être d'accord avec quelqu'un sur, correspondre à, s'accorder avec quelque chose
ne ujemati s kom être en désaccord avec quelqu'un
prepis se ujema z izvirnikom la copie est conforme à l'original - ujémati (-am)
A) imperf. catturare; ekst. avvertire
B) ujémati se (-am se) imperf. refl.
1. accordarsi, armonizzarsi, concordare:
barve se ujemajo i colori si accordano
2. concordare, essere concorde, conforme:
prepis se ujema z izvirnikom (la) copia (è) conforme all'originale
3. andare d'accordo, essere concorde:
ujemati se v mnenju essere di parere concorde
4. lingv. concordare:
pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu l'aggettivo concorda col sostantivo nel genere, nel caso e nel numero - unfaithful [ʌnféiɵful] pridevnik (unfaithfully prislov)
nezvest, nelojalen, izdajalski; netočen (npr. prevod)
an unfaithful copy netočen prepis