Franja

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

poslati (póšljem) pošiljati

1. človeka: schicken (dol herunterschicken, hinunterschicken, domov heimschicken, gor hinaufschicken, naprej weiterschicken, pred drugimi vorschicken, vorausschicken, navzgor hochschicken, nazaj zurückschicken, proč fortschicken, wegschicken); koga s poveljem: abkommandieren, kommandieren
poslati delat zdravnik koga: gesund schreiben, gesundschreiben
poslati v pregnanstvo (jemanden) exilieren
poslati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einweisen
medicina poslati v bolniško krankschreiben
poslati nazaj na delo gesundschreiben
poslati z igrišča igralca: vom Platz verweisen
poslati po koga (jemanden) rufen lassen
poslati koga po kaj (jemanden etwas) holen lassen
figurativno poslati koga k vragu (jemanden) dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Kuckuck wünschen, zum Teufel schicken/jagen

2. sla, delegacijo ipd.: senden, entsenden

3. kako stvar, pismo, paket ipd.: schicken, senden, poštno strokovno: leiten; komu: (jemandem) zuschicken, zusenden, zukommen lassen, übersenden, za kom: nachschicken, nachsenden, nazaj: zurückschicken, zurücksenden, zurückgehen lassen; (razposlati) verschicken; na napačni kraj - pošto: irreleiten; pismo bralca časopisu, davčno prijavo: einschicken, einsenden
poslati na ogled zur Ansicht schicken
poslati naokrog okoli mize, med zbranimi: herumgehen lassen, herumschicken, kreisen lassen
poslati rože einen Blumengruß schicken
poslati po telefaksu durchfaxen, faxen
z ladjo: verschiffen
poslati si kroglo v glavo sich eine Kugel durch den Kopf jagen
poslati žogo v mrežo den Ball ins Netz setzen

prō-nūntiō -āre -āvī -ātum (prō in nūntiāre)

I.

1. naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), razglasiti (razglašati), povedati (govoriti), izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): haec a me sincere pronuntiantur C., ea pro me ipso pronuntio Ci., quae Litavicus pronuntiaverat, multitudini exponunt C., ut ipse in cohortandis militibus pronuntiaverat C. je bil izrekel; z ACI: alius capta (sc. esse) iam castra pronuntiat C. kriči; z odvisnim vprašalnim stavkom: si pronuntiasset, quo iter esset facturus N.

2. poročati, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti), pripovedovati: quibus ex regionibus veniant, pronuntiare cogunt (sc. viatores) C., dolore prohibeor pronuntiare, quae gesta sunt C.

3. occ.
a) predavati, na pamet (naizust) povedati (govoriti), recitirati, deklamirati, podajati, izvajati: Corn., Q., Plin. iun., Gell., quae tradebantur, excellenter pronuntiabat N., summa voce versus multos uno spiritu Ci., memoriter multa Ci., poëmata N.; (o gledaliških igralcih) obnašati se, gibati (premikati) se, ob kretnjah (gestah) recitirati, gestikulirati: Varr., Plin. idr.
b) po naglasu izgovarjati (izrekati), naglaš(ev)ati: syllabam productius latiusque Gell., litteram i tractim Gell. —

II.

1. javno oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), objaviti (objavljati), oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): praecones victorum nomina magna voce pronuntiant Ci., pronuntiari iubent praeconibus circummissis C., praeco te illo honore affici pronuntiavit Ci., leges Ci. da so zakonski predlogi sprejeti, sprejetje zakonskih predlogov, per praeconem senatus consultum Suet. dati prebrati; z dvojnim acc.: aliquem praetorem L. proglasiti (razglasiti) za pretorja.

2. occ.
a) kot voj. t.t. izdati ukaz (povelje), (za)ukazati, veleti, napovedati (napovedovati); s finalnim stavkom: Ambiorix pronuntiari iubet, ut procul tela coniciant C., duces pronuntiari iusserunt, ne quis ab loco discederet C., pronuntiatum, ne quis violaretur L.; z ACI: pronuntiatur prima luce ituros C.; z acc. rei: iter L., proelium in posterum diem L., signum Hirt. naznaniti.
b) javno obljubiti (obljubljati), javno obetati: pecuniam pro reo Ci., populo munus Suet., nummos in tribus Ci. ali tribubus vocatis Sen. ph., nummos de suo per centurias Suet., praedam Cu., vocatis ad contionem (sc. militibus) certa praemia L., militibus donativum Suet.
c) (o konzulu) v senatu izrečena mnenja in imena tistih, ki so jih izrekli, pred glasovanjem povzemajoč (povzemaje) naznaniti (naznanjati), ponoviti (ponavljati): Lentulus (sc. consul) sententiam Calidii pronuntiaturum se omnino negavit C., cum sententia prima Bibuli pronuntiata esset, ut … , secunda Hortensii, ut … Ci.
d) kot jur. t.t. α) (o sodniku) izreči (izrekati) (raz)sodbo (razsodilo), razsoditi (razsojati), odločiti (odloč(ev)ati): Plin. iun., Q., Sen. rh., Gell., Icti. idr., graviorem sententiam C., rex cognitā causā pronuntiavit (z ACI) Cu., de sella ac tribunali pronuntiat sese nomen recepturum Ci., pronuntiari ad bestias Tert. biti obsojen na borbo z zvermi, protectores pronuntiati vertere solum exsilio Amm. obsojeni na pregnanstvo (izgnanstvo). β) s sodniškim izrekom proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga ali kaj za kaj: uxorem ingenuam et civem Romanam recuperatorio iudicio pronuntiatam Suet., si quis praeiudicio pronuntietur esse libertus Icti., testamentum pronuntiatum falsum Icti. γ) kaj po pogodbi ali oporoki izreči (izrekati), določiti (določ(ev)ati), postaviti (postavljati): conditionem Icti., plures heredes Icti. imenovati. δ) pri prodaji povedati ali naznaniti napake (hibe), ki jih ima v prodajo postavljena stvar, ali služnosti, ki jim je podvržena: cum in vendendo rem eam scisset et non pronuntiasset Ci., qui mancipia vendunt, certiores faciant emptores, quid morbi vitiique cuique sit … ; eaque omnia, cum mancipia veneunt, palam recte pronuntianto Edictum aedile ap. Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt. pf. prōnūntiātum -ī, n

1. kot log. t.t. rek, (osnovno) načelo, princip, aksiom = gr. ἀξίωμα: omne pronuntiatum (sic enim mihi in praesentia occurrit ut appellarem ἀξίωμα utar post alio, si invenero melius) — id ergo est pronuntiatum, quod est verum aut falsum Ci.

2. kot jur. t.t. sodniški izrek, razsodba, razsodilo: G.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

statuō -ere -uī -ūtum (status -ūs : sistere)

1. (trdno) postaviti (postavljati): navem Pl. ladjo usidrati (zasidrati), signa domi pro supellectile statuere Ca. ap. Prisc., aciem artē statuere S., nec explicare quicquam nec statuere poterant nec quod statutum erat manebat omnia perscindente vento L., equum ita statuit Cu., crateras magnos statuunt V., ubi pro rigidis calamos statuēre columnis O., statuere signum Val. Max. (o praporščaku), boves Pr., errantes aquas Arn. ustaviti; na vprašanje kam? ali kje?: patrem eius ante oculos Ci., bovem ante aram L., ante aras iuvencum V., puer quis … ad cyathum statuetur … ? H., horologium ad aedem statuere Plin., equum Curtius in vado statuit L. je postavil (spravil) na (v) plitvino, captivos montanos vinctos in medio statuit L., statuitur Lollius in illo … convivio Ci. Lolij se privede … , Lolija privedejo … , statuere in terra arcum Cu., ratem in oris Val. Fl., perticam supra praetorium Cu., Aenean … castris statuēre cruentum V. so privedli (pripeljali) nazaj v tabor, ea prima ruentīs pugna loco statuit Teucros V. je ustavila bežeče Tevkre, Marium si quis eo loci statuisset Val. Max.; z dvojnim acc.: (sc. Syrum) capite pronum in terra statuerem Ter.; pesn.: agro qui statuit meo te triste lignum H. ki te je vsadil; occ. (pokonci) postaviti (postavljati), staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): pali statuti Varr., statuere aram (aras) Pl., Ci., V., O., statuam Pl., Tit. ap. Char., Ci., Plin., tropaeum Ci., rem Ci. podpreti, tabernaculum N. ali tabernacula C., L. razpe(nja)ti, postaviti (postavljati), opera N., tumulum V. narediti, pedamenta iacentia Col., obeliscum Plin., moenia V., urbem, quam statuo, vestra est (attractio inversa) V., regnum Ci., sedes alicui Iust.; kot adj. pt. pf. statūtus 3 veliko (visoko) postavo imajoč, velik (visok) stas imajoč, velike (visoke) postave, velikega (visokega) stasa, postaven, stasít: ad Silanum senem, statutum … Pl.

2. metaf.
a) za gotovo imeti (smatrati, šteti), zatrdno meniti, misliti (si), predstavljati si: z acc.: cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci., Pompeius hunc hospitio suo dignissimum statuit Ci., quod si rectum statuerimus Ci., qui summum bonum statuit Ci.; z ACI: nos nostram causam perfacile quoivis (= cuivis) probaturos statuebamus Ci., sic statuo et iudico, neminem omnium tot et tanta … habuisse ornamenta dicendi Ci., Caesar non expectandum sibi statuit, dum … C., statuit sibi nihil agitandum S.; abs.: ut mihi statuo, ut ego mihi statuam Ci.
b) postaviti (postavljati) = določiti (določati, določevati), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati, uravna(va)ti, utemeljiti (utemeljevati), odrediti (odrejati): pretium arti, finem orationi Ter., consilii sibi finem Ci. ep., finem cuppedinis Lucr., modum diuturnitati imperii, modum alienae industriae Ci., modum cupidinibus H., improbis autem poena statuenda est Ci., statuere iura Ci., ius aequabile in omnibus Corn., pacis legem universae Graeciae Iust., earum rerum, quas Caesar statuisset Ci. ep., senatus … ceterae multitudini diem statuit S. je postavil dan, je določil rok (datum), dies insidiis statuitur S., statuere diem comitiis L., dies statutus, die statutā L., diebus statutis Suet., ad statutam horam L., statuto tempore Cu., Iust., quaedam statutum anni tempus habent Plin., ad tempus locumque colloquio statuendum L., statuto loco Ci., statuere documentum, ne … Ci. ep., statuere exemplum (gl. exemplum) Pl., Ter., Ci., Corn. drugim (v opozorilo, opomin, svarilo) postaviti (dati) za zgled; z dvojnim acc.: arbitrum me statuebat Ci. ep., statuere aliquem regem Cu. postaviti koga za kralja, propriae telluris horum natura neque illum nec me statuit H. ni naredila za gospodarja lastnega zemljišča niti njega niti mene; s finalnim stavkom: quā (sc. tabulā) civitates … Cretensium vectigalibus liberantur statuiturque, ne post M. Brutum pro consule sit Creta provincia Ci.; z odvisnim vprašanjem: tot homines … statuere non potuisse, utrum diem tertium an perendinum … dici oporteret Ci., ego vix statuere apud animum meum (sam pri sebi) possum, utrum peior ipsa res an peiore exemplo agatur L.
c) skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati) se: sic habuisti statutum cum animo (sam pri sebi) … , indices reicere Ci., Caesar … proelio supersedere statuit C., statuit cum eis praesens agere S., ferro igitur eam arcere contumeliam statuunt L., statuerunt belli facere finem N., velle mori statuit O.; z odvisnim vprašanjem: ipsi primi statuerent apud animos (sami pri sebi), quid vellent L., nondum statuerat, conseraretne eum necne N.; s finalnim stavkom: Pl. idr., Athenienses cum Persarum impetum nullo modo possent sustinere statuerentque, ut urbe relictā … naves conscenderent Ci., statuunt, ut decem milia hominum … in urbem mittantur Ci., statuisse Vitellium, ut Germanicas legiones in Syriam ad militiam opulentam quietamque transferret T.; occ. (kot sodnik) odločiti (odločati, odločevati), izreči (izrekati) sodbo, razsoditi (razsojati), ukreniti (ukrepati): res privatas O., triste aliquid O. hudo (ostro) sodbo izreči, de capite civis Romani statuere Ci., vos de crudelissimis parricidis quid statuatis cunctamini? Ci., cum de P. Lentulo ceterisque statuetis S., satis visum de Vistilia statuere T., Claudius causis rebellionis auditis ius statuendi etiam de procuratoribus dederat T., ne quid gravius in fratrem statueret C., etiam in Pompeiam Macrinam exilium statuitur T. tudi Pompeja Makrina je obsojena na pregnanstvo, tudi Pompejo Makrino zadene obsodba na pregnanstvo, crudeliter statuere in aliquem Iust., quos contra statuas Ci.; z ACI: statuunt neminem esse potiorem quam Abdalonymum Cu.; evfem.: ii, qui de se statuebant T. ki so si sami sodili = samomorilci. — Od tod subst. pt. pf. statūtum -ī, n odlok, sklep, ukrep: secundum dei statutum Lact., quarum (sc. Parcarum) legibus ac statutis parēre omnes deos necessitas cogit Lact.

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀτῑμία, ἡ, ep. ion. -ίη (ἄτιμος) 1. nečast, onečaščenje, osramočenje, zaničevanje, preziranje, ἐν ἀτιμίῃ ἔχω τινά preziram koga. 2. sramota, πάθη ἀτιμίας sramotne strasti NT, nepoštenost, izguba (častnih) državljanskih pravic, pregnanstvo, nezasluženo ravnanje.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

μετάστασις, εως, ἡ (μεθ-ίστημι) 1. prestava, premestitev, pregnanstvo, odhod, izselitev, potovanje. 2. a) izprememba, obrat, ἡλίου solnčni mrk, premena (ustave), prevrat; b) premislek, μετάστασιν θυμῷ δίδωμι izpremenim svoje mišljenje (misli).

φεύγω [Et. lat. fugio, fuga; nem. biegen, beugen, Bogen. – Obl. fut. φεύξομαι in φευξοῦμαι, aor. ἔφυγον, pf. πέφευγα, adi. verb. φευκτός, φευκτέον, ἄφυκτος; ep. praes. inf. φευγέμεν(αι), impf. φεῦγον, iter. φεύγεσκε, aor. φύγον, cj. 3 sg. φύγῃσι, opt. 2 sg. φύγοισθα, inf. φυγέειν, iter. φύγεσκε, pf. act. pt. πεφευγότες in πεφυζότες, med. pt. πεφυγμένος]. 1. bežim, pobegnem, utečem, uidem τινά, τί, umaknem se, rešim se iz česa τινός, ἐκ, ὑπέκ, ἀπό τινος; ἡνία ἐκ χειρῶν zdrsnem, padem iz rok; ὑπό τινος požene me kdo v beg, bežim pred kom; ἐς, ἐπί, πρός τινα pribežim h komu; včasih izraža φεύγω samo poskus, dočim se dovršeno dejanje izraža s sestavljenko βέλτερον ὃς φεύγων (kdor hoče uiti) προφύγῃ κακόν. 2. bežim iz domovine, preženejo me, sem pregnan, grem v pregnanstvo, ὁ φεύγων iz-, pregnanec, ubežnik ὑπὸ τοῦ δήμου, ἐκ πατρίδος; ἐπί τινι φεύγω pregnan sem zaradi česa. 3. umaknem se, odtegnem se čemu (ποιεῖν); ogibljem se, varujem se česa; pomišljam se, bojim se, zavržem. 4. τὴν δίκην sodnijsko me preganjajo, zapletem se v pravdo, τὴν γραφὴν ὑπό τινος poklican sem pred sodišče, tožen sem od koga; φεύγω τινός tožen sem zaradi česa; ὁ φεύγων zatoženec.

φυγαδεία, ἡ beg, pregnanstvo.

φυγή, ἡ, dor. φυγᾱ́ (φεύγω lat. fuga) 1. a) beg, bežanje, φυγῇ φεύγω urno bežim τί; b) izbegavanje, ogibanje, (od)pomoč, lek, zdravilo νόσων. 2. (tudi pl.) a) pregnanstvo; konkr. iz-, pregnanci = φυγάδες; b) pribežališče, zavetje ἔν τινι.

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

остракизм
подвергнуть остракизму poslati v pregnanstvo