Franja

impudent [ímpjudənt] pridevnik (impudently prislov)
predrzen, nesramen

impudent, e [-dɑ̃, t] adjectif nesramen, predrzen

impudente nesramen, predrzen

impúdico brezsramen, predrzen

îndrăznéţ -eátă (-éţi, -éţe) adj.

1. drzen, smel

2. predrzen

insolent [ínsələnt] pridevnik (insolently prislov)
predrzen, nesramen; nadut

insolent, e [-lɑ̃, t] adjectif predrzen, nesramen, nespoštljiv, netakten, nevljuden, objesten; ošaben; izreden; masculin nesramnež, surovež, objestnež, predrznež, cepec

insolent au dernier point skrajno predrzen
montrer une joie insolente kazati nespodobno veliko veselje
une santé insolente izredno zdravje
succès masculin insolent nezaslišan uspeh

insolént -ă (-ţi, -te) adj. predrzen, nesramen, brezobziren, objesten

insolēnte agg. predrzen, nesramen, objesten

insolente predrzen, nesramen

insulting [insʌ́ltiŋ] pridevnik (insultingly prislov)
žaljiv, sramotilen; nesramen, predrzen

in-temperāns -antis, adv. intemperanter, brezmeren, nezmeren, nebrzdan, razuzdan, prevzeten, predrzen, nespodoben: istius intemperantissimae pecudis (Pisonis) caeno et sordibus inquinavit Ci. nadvse razuzdane, intemperantissimae perpotationes Ci., fui in te intemperantior quam debui Ci. bolj neusmiljen, ne honoribus vestris elatus intemperantius suis opibus utatur Ci., i. libertas, gloria Ci., adulescentia Ci., animus L., in augendo intemperantior Ci., ferae in voluptates i. Sen. ph., in aliquā re Suet., ad vescendum Aur., ad res Venerias Suet., laudum Amm., non intemperanter concupiscere N. ne prestrastno, nimis iracunde hoc et valde intemperanter! Ci., intemperanter abuti et otio et litteris Ci., intemperantius sequi L., id apud omnes intemperantissime gloriari Ap., intemperantius haurire Cu., intemperanter adesse Suet.

intrēpido agg.

1. neustrašen, pogumen

2. ekst. predrzen, nesramen

irriguardoso agg. nevljuden, nesramen, predrzen

irriverēnte agg. nespoštljiv; predrzen, objesten

kaltschnäuzig predrzen, hladnokrven

keck drzen, predrzen, objesten; (munter) vesel, živahen; Hütchen: koketen; mit kecker Stirn predrzno, nesramno

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

lengüilargo predrzen, nesramen

licencioso razuzdan, predrzen, nesramen