Gelenkmaus, die, prosto telo
heraussetzen Agronomie und Gartenbau presaditi na prosto
highball [háibɔ:l]
1. samostalnik
ameriško viski s sodavico; signal za prosto vožnjo (železnica), brzovlak
2. neprehodni glagol
voziti s polno hitrostjo
Kürlauf, der, Sport prosto drsanje, poljubni program
kvéder -dra m, obično mn. teške seljačke cipele, sa potplatima, đonovima prosto prišivenima za oglav: obuti -e, čevlji na kveder
Landgang, der, odhod na kopno/prosto
Laufrolle, die, tekalno kolesce, kolo; prosto vrteči se valj; für Kabel: boben za kabel
Laufstall, die, hlev za prosto rejo; für Kinder: stajica
laxāmentum -ī, n (laxāre)
1. razširitev, povečanje: amplum laxamentum cellae efficere Vitr., ventus laxamentum sibi parat Sen. ph., l. ventris Macr. driska; meton. prostranost, prostranstvo, prostornost: choragia laxamentum habeant Vitr.
2. metaf. olajšanje, olajšava, oddih, (od)počitek, počivanje, prizanašanje, obzirnost, ozir, prosto polje, manevrski prostor: si sit laxamenti aliquid L., nihil laxamenti hostibus dedit L. sovražnikom ni pustil oddiha, si quid laxamenti a bello esset L., legem nihil laxamenti habere L., laxamento plebi sumpto L., laxamentum dare L., invenire L., Amm., ne legi quidem quicquam per tribunum plebis laxamenti datum est Ci. nikakršnega prizanašanja (nobenega ozira) ni imel, ut legionibus nostris … salutare laxamentum daret Val. Max., dato laxamento Iust., laxamentum habere Gell.
loisible [Iwazibl] adjectif dovoljen, na prosto voljo dan
il vous est loisible de dano vam je na voljo, da ...; lahko ...
Losscheibe, die, Technik prosto tekoči kolut/prosto tekoča jermenica
open-end [óupənénd] pridevnik
ekonomija z neomejenim številom deležev (investicijska družba)
elektrika odprt, prosto tekoč
tehnično open-end wrench viličasti ključ
over-the-counter [óuvəðəkáuntə] pridevnik
ekonomija prosto prodan (vrednostni papirji)
Parklücke, die, prosto (parkirno) mesto
populus1 -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)
I.
1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).
2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.
3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —
II. v Rimu
1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.
2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.
3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —
III. meton.
1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.
2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.
3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —
IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.
Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.
pureau [püro] masculin prosto ležeči del strešne opeke, strešnega skrila
radical [rǽdikəl]
1. samostalnik
slovnica & matematika koren
kemija osnova, skupina atomov s prosto valenco
politika radikalec
(tudi ameriško) človek leve politične usmerjenosti
2. pridevnik
matematika & slovnica & botanika korenski; ukoreninjen, prirojen; osnovni, temeljni; primaren, začetni, prvobiten (pojem); radikalen, temeljit, popoln (zdravljenje)
politika radikalen
radical difference bistvena razlika
radical error temeljna napaka
radical measures radikalni ukrepi
radical party politika radikalna stranka
radical sign matematika korenski znak
radical word koren(neizpeljana beseda)
to undergo a radical change doživeti temeljito spremembo, popolnoma se spremeniti
raso moški spol prosto mesto, prosto polje; atlas (tkanina); navaden vojak, borec
raso aterciopelado žametni atlas
raspùstiti ràspustīm
I.
1. razpustiti: raspustiti vojsku, skupštinu
2. razpustiti: raspustiti kosu niz leđa
3. poslati na počitnice, dati prosto: raspustiti djecu pet dana
4. lahkomiselno zanemariti: raspustiti dijete
II. raspustiti se
1. zanemariti se, demoralizirati se
2. ločiti se