Franja

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
eaux féminin pluriel grases pomije
bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
matière féminin grase maščoba
mets masculin gras mesna jed
plantes grases féminin pluriel kakteje
pavé masculin gras spolzek tlak
terre féminin grase ilovica
paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
gras masculin de la jambe meča
gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
aimer le gras rad jesti mastno
avoir la langue grase nerazločno govoriti
dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
parler gras kvantati
recevoir un gras dobiti udarec
tourner au gras postajati debel

guarro prašičji

guarro m prašič
perro guarro (psovka) svinja, lopov

lardo m

1. slanina, špeh:
nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
essere una palla di lardo biti debel kot prašič

2. toskansko (strutto) svinjska mast
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

nuzzle [nəzl]

1. neprehodni glagol
riti (prašič; in po, for za čem)
potisniti nos, rilec (into v)
drgniti z nosom, rilcem (against)
pritisniti se (to h komu)
figurativno upognjeno hoditi

2. prehodni glagol
razriti, z rilcem izkopati; pritisniti se h komu; pritisniti (otroka) k sebi; dati obroček v nos (svinji itd.)

puerco prašičji, svinjski

puerco m prašič; pop svinja, lopov
asado, carne de puerco svinjska pečenka, meso
puerco espín ježevec
puerco marino pliskavica, delfin
puerco de simiente plemenski prašič
a cada puerco le llega su San Martín vsakdo pride na vrsto
puerco fiado gruñe todo el año posojilo dela skrbi

sale [sal] adjectif umazan (tudi figuré), zamazan; grd; figuré nespodoben, odvraten; (naloga) zelo neprijeten, nehvaležen; masculin umazanec, pujs(ek)

une sale affaire neprijetna zadeva
(populaire) un sale coup pour la fanfare neprijetna stvar, zadeva
ongles masculin pluriel sales črni nohti
sale comme un cochon, comme un porc, comme un goret, comme un peigne umazan ko prašič, zelo umazan
avoir les mains sales imeti umazane roke
il fait un sale temps grdo vreme je
jouer un sale tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
laver son linge sale en famille urediti nelepe domače zadeve v domačem krogu
raconter des histoires sales pripovedovati slane, obscene, kosmate zgodbe

simiente ženski spol seme, semenje, semensko žito

simiente de adormidera makovo zrno
puerco de simiente plemenski prašič
echar simiente sejati

ščetinar¹ moški spol (-ja …) (prašič) das Borstenvieh

tithe [táið]

1. samostalnik
(cerkvena) desetina; (splošno) desetina; deseti del

tithe commissioner (gatherer) izterjevalec (pobiralec) desetine
tithe pig deseti prašič (kot cerkvena bera)
not a tithe of it niti desetina tega, niti najmanj
to levy tithes pobirati desetino
tithe-free oproščen desetine

2. prehodni glagol
naložiti, določiti desetino (na kaj); podvreči desetini; plačati desetino

tólst (-a -o) adj.

1. grasso, pingue; adiposo:
tolst kot prašič grasso come un maiale

2. (masten) grasso:
tolste jedi cibi grassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. tolsta denarnica portafoglio ben fornito
etn. tolsti četrtek giovedì grasso
bot. tolsti koren mandragola (Mandraghola offocinarum)
zool. tolsta plavut pinna adiposa

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

udélati (-am) | udelávati (-am)

A) perf., imperf.

1. accomodare, aggiustare; spianare, consolidare, regolare
udelati pot aggiustare il sentiero
udelati njivo spianare, regolare il campo

2. star. dilaniare; conciare:
divji prašič ga je močno udelal un cinghiale lo ha conciato proprio bene

B) udélati se (-am se) perf. refl.

1. irrobustirsi, rafforzarsi

2. aggiustarsi

vep|er [é] moški spol (-ra …)

1. (merjasec) der Keiler

2. (divji prašič) das Wildschwein

σῦς, συός, ὁ, ἡ [Et. po izvoru različno od ὗς] prašič, svinja, merjasec.

ὗς, ὑός, ὁ, ἡ [Et. lat. sūs, nem. Sau (stvn. sū); lat. suīnus = svinjski, slov. svinja, nem. Schwein. – Obl. acc. ὗν, pl. ὗς, ep. dat. pl. ὕεσσι, acc. pl. ὕας] svinja, prašič, merjasec.