Franja

Zadetki iskanja

  • mȍbīlan -lna -o (lat. mobilis) mobilen, premičen, prenosen: -i dio, deo vrata, prozora; -e trupe; -a vojska; -i akcenat lingv. premični akcent, poudarek; -o stanje
  • pogled2 [è] moški spol (-a …)

    1. (mnenje, nazor) die Ansicht, Ansichten množina
    to je stvar pogleda das ist Ansichtssache

    2. (ozir) die Hinsicht
    v vsakem pogledu in jeder Hinsicht
    v nobenem pogledu in keiner Hinsicht

    3. (vidik) der Gesichtspunkt, der Aspekt; (strokovni nazor) die Betrachtungsweise; (poudarek) der Akzent; (težiščni poudarek) der Schwerpunkt
  • polágati poner; colocar; meter (v en) ; (napeljavo) instalar ; (električno linijo) tender

    polagati poudarek na insistir en; hacer hincapié en; acentuar a/c
    polagati komu kaj na srce recomendar encarecidamente a/c a alg
  • prevêlik (-a -o) adj. troppo grande, troppo largo, troppo grosso; sproporzionato, eccessivo; troppo importante; grandissimo, importantissimo;
    prevelik birokratski aparat una burocrazia pletorica
    prevelik poudarek troppa importanza, troppo peso, troppo rilievo
    čevlji in obleka so mu preveliki sguazza nelle scarpe, nel vestito
    prevelika doza (mamila) superdose, overdose; angl.; dose eccessiva (di droga, di stupefacente)
    prevelika oblast prepotere, strapotere, potere eccessivo
  • psihologija samostalnik
    1. (veda) ▸ pszichológia
    znanstvena psihologija ▸ tudományos pszichológia
    sodobna psihologija ▸ modern lélektan
    uporabna psihologija ▸ alkalmazott pszichológia
    popularna psihologija ▸ népszerű pszichológia
    področje psihologije ▸ pszichológia területe
    doktor psihologije ▸ pszichológia doktora
    utemeljitelj psihologije ▸ pszichológia megalapítója
    veja psihologije ▸ pszichológia ága
    proučevanje psihologije ▸ pszichológia tanulmányozása
    tečaj o psihologiji ▸ pszichológiatanfolyam
    profesor psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    profesorica psihologije ▸ pszichológiaprofesszor
    študij psihologije ▸ pszichológia kar
    Tudi na študij psihologije se je vpisala, a ga ni končala. ▸ Pszichológia szakra is beiratkozott, de nem fejezte be.
    diplomirati iz psihologije ▸ pszichológiából diplomázik
    oddelek za psihologijo ▸ pszichológia kar
    izpit iz psihologije ▸ pszichológiavizsga
    Na srečo sem izpit iz psihologije opravil z odliko. ▸ Szerencsére a pszichológiavizsgát kitűnő eredménnyel végeztem el.
    Vsakdo z nekaj znanja o psihologiji ve, da lahko pohvala veliko naredi. ▸ Minden némi pszichológiai tudással rendelkező ember tudja, hogy a dicséret nagyon hatásos.
    Na polici s knjigami o psihologiji je našel kup naslovov, ki so ga pritegnili. ▸ A pszichológiakönyvek polcán egy sor olyan címet talált, amelyek vonzották.
    Povezane iztočnice: psihologija dela

    2. (izobraževalni program) ▸ pszichológia
    vpisati se na psihologijo ▸ pszichológiára beiratkozik
    2. letnik psihologije ▸ másodéves pszichológiahallgató
    Ona se je vpisala na psihologijo, on na elektrotehniko. ▸ A lány pszichológiára, a fiú elektrotechnikára iratkozott be.
    Zaupal nam je, da bo jeseni postal študent prvega letnika psihologije. ▸ Elárulta, hogy ősztől elsőéves pszichológiahallgató lesz.

    3. (o delovanju uma) ▸ pszichológia, lélektan
    psihologija lika ▸ szereplő lélektana
    Igralsko mu najbolj ležijo težke značajske vloge, pri katerih je poudarek na zapleteni psihologiji lika. ▸ Színészi szempontból a nehéz természetű szerepek fekszenek neki, melyekben a szereplő bonyolult pszichológiáján van a hangsúly.
    psihologija komuniciranja ▸ kommunikáció lélektana
    psihologija prodaje ▸ értékesítés pszichológiája
    Videti je, da vas bolj kot sama kriminalna dejanja zanima psihologija teh dejanj in njihovih storilcev. ▸ Úgy tűnik, hogy maguknál a bűntetteknél jobban érdekli önt ezeknek a cselekedeteknek és az elkövetőknek a lélektana.
  • repoussoir [rəpuswar] masculin dleto; železen klin; močno poudarjeno ospredje (slike); figuré, familier ozadje; nasprotje

    c'est un (vrai) repoussoir to je zelo grda ženska
    servir de repoussoir (figuré) rabiti za nasprotje, za poudarek kake druge stvari
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • tež|a5 [é] ženski spol (-e …) (veljava) die Geltung, der Wert, das Gewicht; (poudarek) das Schwergewicht
    čustvena/ emocionalna teža der Gefühlswert
    imeti kaj teže von Geltung sein, ins Gewicht fallen, von Gewicht sein
    pripisovati težo čemu Gewicht legen auf
  • verleihen* (ausleihen) izposojati, izposoditi; Bank: posojati; Auszeichnungen, Orden, Titel, Rechte usw.: podeliti, podeljevati; Kräfte, Zuversicht: vlivati, vliti, dajati, dati; Nachdruck verleihen da(ja)ti poseben poudarek
  • zadnji zlog moški spol die Endsilbe
    poudarek na zadnjem zlogu die Endbetonung
    s poudarkom na zadnjem zlogu endbetont
  • zlog1 [ò] moški spol (-a …)

    1. die Silbe (naglašeni Tonsilbe, zadnji Endsilbe)
    poudarek na zadnjem zlogu die Endbetonung
    s poudarkom na zadnjem zlogu endbetont

    2. v metriki:
    nepoudarjen zlog die Senkung
    poudarjen zlog die Hebung

    3. avtomatska obdelava podatkov der Teil
  • zunánjost (-i) f

    1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
    obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
    človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
    prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

    2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
    oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
    biol. zunanjost in drža abito, habitus
  • восходящий ki gre navzgor, vzhajajoč;
    родственник по восходящей линии sorodnik po navzgornji vrsti;
    восходящая звезда (pren.) človek, ki postaja slaven;
    восходящее ударение (gram.) rastoči poudarek