Franja

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

thrill² [ɵril] prehodni glagol
peti s tresočim se glasom, tremolirati (melodijo); pretresti, prevzeti, popasti (groza, žalost, skrb), vznemiriti; navdušiti, razburiti

an earthquake thrilled the land potres je pretresel deželo
her voice thrilled the listeners njen glas je elektriziral poslušalce
the sight thrilled him with horror pogled ga je navdal z grozo
neprehodni glagol
zgroziti se (with ob)
vznemiriti se, razburiti se, (za)drhteti, tresti se, vibrirati; biti preplašen, prestrašen (at, with ob, zaradi)

he thrills with delight drhti od veselja
the earth thrills zemlja se trese
fear thrilled through my veins strah me je spreletel

throw down prehodni glagol
dol vreči, na tla zagnati, podreti, zrušiti; uničiti
ameriško odbiti, odkloniti
kemija oboriti, sedimentirati

to throw down, throw o.s. down vreči se na tla, leči
to throw down one's arms odvreči orožje, predati se
to throw down one's brief pravno odstopiti od nadaljnjega vodenja pravde
this house was thrown down by an earthquake to hišo je porušil potres
to throw down the gauntiet (glove) vreči rokavico na tla, figurativno predati se, vdati se
to throw down one's tools figurativno stopiti v stavko, začeti stavkati

tremare v. intr. (pres. trēmo)

1. tresti se, trepetati, drgetati:
tremare di freddo, per la rabbia tresti se od mraza, od jeze

2. ekst. drhteti, podrhtevati:
il terremoto ha fatto tremare la città potres je zatresel mesto

3. pren. trepetati, bati se:
tremare per la sorte di qcn. trepetati za usodo nekoga

4. pren. drhteti, podrhtevati (glas)

5. trepetati (luč)

tremblement [trɑ̃bləmɑ̃] masculin tresenje, drhtenje, trepetanje; littéraire strah, tesnoba

tremblement de fièvre, de froid drgetanje zaradi vročice, mraza
tremblement de terre potres
(familier) et tout le tremblement in vse ostalo

tremor [trémə] samostalnik
medicina tremor, drhtavica, trzanje, tresenje, trepetanje; drgetapje od razburjenja; vibrirajoč ton

earth tremor (zemeljski) potres

tsunami samostalnik
1. (popotresni val) ▸ szökőár, cunami
2. (o negativnih dogodkih) ▸ tisztogatás

Turčija samostalnik
(država) ▸ Törökország

újma (-e) f calamità naturale; flagello:
povodenj, suša, potres in druge ujme alluvione, siccità, terremoto e altre calamità

versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

I. act. in pass.

1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

II. med.

1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.

vulkánski (-a -o) adj. del vulcano, vulcanico:
vulkansko žrelo cratere del vulcano
vulkanski otok isola vulcanica
vulkanski potres sisma vulcanico
geol. vulkanski izbruh eruzione vulcanica
geol. vulkanski tuf trass; tufo vulcanico
meteor. vulkanski oblak nube a cavolfiore; pino vulcanico

zamájati (-am)

A) perf.

1. scuotere, scrollare; far oscillare; far vacillare:
zamajati z glavo scrollare il capo

2. pren. sconvolgere, scombussolare:
zjutraj je mesto zamajal potres stamane la città è stata scossa da un terremoto

B) zamájati se (-am se) perf. refl.

1. scuotersi; tremare; dondolare

2. vacillare, traballare, barcollare (tudi pren.):
zamajal se je celotni vrednostni sistem prese a vacillare l'intero sistema di valori
pren. zamajal se mu je stolček gli traballava la poltrona
tla so se mu zamajala pod nogami il suolo gli si spalancò sotto i piedi
če pogledam kvišku, se mi zamaje v glavi se guardo in su mi sento girare la testa

zatrésti (-trésem)

A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
zatresti drevo scrollare l'albero
tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni

završáti (-ím) perf.

1. stormire; sussurrare; frusciare

2. passare frusciando

3. scatenarsi (di tempesta)

4. agitarsi:
množica je završala la massa si agitò
po mestu je završalo, da se bliža potres in città si sparse la voce dell'imminenza di un terremoto

zazíbati to rock; to cradle

zazíbati otroka v spanje to rock a child to sleep
potres je zazibal tla an earthquake shook the ground
zazíbati se v upanje, da... to comfort oneself with (ali to find comfort in) the hope that...
zaziban v varnosti lulled by a sense of security

zemeljski plaz stalna zveza
(naravni pojav) ▸ földcsuszamlás
Močno monsunsko deževje julija in avgusta povzroča občasne zemeljske plazove, ki lahko zaprejo cesto za več ur ali dni. ▸ Július és augusztus körül a súlyos monszunesők okoznak alkalmi földcsuszamlásokat, amelyek az utakat több órára vagy napra is elzárhatják.
Potres je sicer sprožil več zemeljskih plazov, ponekod je prekinjena oskrba z elektriko. ▸ A földrengés egyébként több földcsuszamlást okozott, helyenként az áramellátás is szünetel.

ἔνοσις, εως, ἡ (ὠθέω) potres (πότνια ker prihaja od bogov).

σάλος, ὁ poet. zibanje, guganje, valovanje, kipenje, naval valov, valovi, φοίνιος krvavi valovi, χθονός potres, nemir; vihar, nevarnost τὰ τῆς πόλεως.

σεισμός, ὁ potres; tudi s τῆς γῆς, χθονός NT.

σείω [Et. iz tweis-ō, stresti. – Obl. fut. σείσω, aor. ἔσεισα, pf. σέσεικα, pass. pf. σέσεισμαι, aor. ἐσείσθην, adi. verb. σειστός; ep. impf. σεῖον, med. σειόμην, ἐσσείοντο, aor. σεῖσα, med. σεισάμην]. 1. act. a) trans. tresem, stresam, po-, pretresem, maham, vihtim σανίδας, ζυγόν, ἡνίας, κάρα majem z glavo, ὁ θεὸς σείει(sc. τὴν γῆν) bog je poslal potres; b) intr. σείει potres je. 2. med. in pass. tresem se, trepetam, drhtim, premikam se semtertja εἰνὶ θρόνῳ, bojim se, majem se ὀδόντες.