Franja

erneuerungsbedürftig potreben popravila/obnavljanja

esencial bistven, glaven, neobhodno potreben

aceite esencial eterično olje

essentiel, le [ɛsɑ̃sjɛl] adjectif bistven; brezpogojno, neobhodno potreben; masculin bistvo, glavna stvar; bistveni del

l'essentiel est de garder son sang-froid glavno je ostati hladnokrven

falloir* [falwar] verbe, impersonnel biti potreben; morati; potrebovati; manjkati

l'homme qu'il faut pravi človek
il faut treba je
il ne faut pas ni treba, ne sme se
il faut un ouvrier ici tu je potreben en delavec
il me faut potrebujem (de l'argent denar)
s'il le faut če je treba
il faut que cela finisse to se mora nehati
il faut voir treba je počakati
c'est ce qu'il faut voir! to bomo šele videli!
comme il faut kot se spodobi; korekten, neoporečen, brezhiben
(familier) faut-il qu'il soit bête pour avoir dit cela mora biti pošteno neumen, da je to rekel

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

gehören

1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)

2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k

3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako

4. sich gehören spodobiti se

hermüssen^* biti potreben; etwas [muß] muss her! treba je prinesti/priskrbeti

hilfebedürftig potreben pomoči

hilflos nemočen; nebogljen; potreben pomoči in postrežbe

hilfsbedürftig potreben pomoči

impératif, ive [ɛ̃peratif, iv] adjectif zapovedovalen, oblasten, avtoritativen, ukazujoč; nujno potreben, nujen; masculin, grammaire velelnik; absolutna potreba, nujnost

ton masculin impératif zapovedujoč ton
besoins masculin pluriel impératifs nujne potrebe

imporre^*

A) v. tr. (pres. impongo)

1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime

2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino

3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala

B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti

incondicional brezpogojen, brezpogojno potreben

incondicional m zvest privrženec

ind-igeō -ēre -iguī (indu [= gr. ἔνδον] + egēre; prvotno pesniška tvorba za potrebe heksametra)

1. potrebovati, trpeti pomanjkanje česa, utrpevati, ne imeti, pogrešati, stradati (česa): corpus et anima utrumque per se indigens alterum alterius auxilio eget S. nezadosten; subst.: Eutr. indigentibus benigne facere Ci. potrebnim; sg.: indigens et mendicus Vulg.; kot glagol z obj. in sicer v gen.: Pl., V., quarum et abundemus rerum et quarum indigeamus Luc., armorum i. N.; z abl.: Varr., Plin., Gell. idr., Lacedaemonii indigebant pecuniā N., iis rebus i., quae ad oppugnationem castrorum sunt usui C., adolescentia indiget bonā existimatione Ci.; s splošnim acc.: nihil i. Varr., ne quid ex his indigeat architectus Vitr.

2. potrebovati, treba je komu česa, potreben biti česa; obj. stoji v gen.: Ter., Col., Suet. idr., hoc bellum indiget celeritatis Ci., quid enim? Africanus indigens mei? minime hercle! at ne ego quidem illius! Ci., alienarum opum i. N., tui consilii i. Ci., non auri, non argenti i. Ci. ne hrepeneti po … , iskati … , quorum indiget usus V.; v abl.: Iust., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ut vivo me aliis indigeres Ci., annis XXX medicinā non i. N., auxiliis i. L., ut alterum alterius auxilio indigeat S.; poznolat. tudi inf.: sed hoc plane indigeo discere, quid sit … Gell. treba mi je, rad bi …

ind-igus 3 (indigēre)

1. potreben = ki potrebuje; z gen.: T., Lucr., Plin., Sil., vi propriā nituntur opis haud indigā nostrae V.; z abl.: auxilio i. Lucr.; abs.: i. effectus O., pauper et indigus Stat.

2. željan česa: servitii Lucan.

indispensábil -ă (-i, -e) adj. nujen, nujno potreben

indispensable [indispénsəbl]

1. pridevnik (indispensably prislov)
neobhoden, nujen, nujno potreben (for, to za)
vojska neizogiben

2. samostalnik
neobhodno potreben človek ali stvar
množina, šaljivo hlače

indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum

indispensable neobhoden, neobhodno potreben, nepogrešljiv

nadie es indispensable nihče ni nepogrešljiv

konsenspflichtig za kar je potreben konsenz; konsenspflichtig sein: X ist konsenspflichtig za X je potreben konsenz