Franja

saunterer [sɔ́:ntərə] samostalnik
brezdelen sprehajalec, pohajkovalec, postopač

scioperato

A) agg. brezdelen, len, postopaški

B) m (f -ta) brezdelnež, lenuh, postopač:
fare una vita da scioperato živeti brez dela, postopati

scurra -ae, m (izposojenka iz etr.)

1. postopač, pohajkovalec, pohajač, brezdelnež, gizdalin, zafrkant, zafrknjenec, galanten gospodič, lahkoživec, domišljavec, dobroživec, uživač: CORN. idr., tu urbanus vero scurra PL., scurrarum locupletium libidines CI.

2. veseljak, šaljivec, smešničar, smešnež, burkež, pavliha, norcepàs, uganjalec norčij, glumač, laskač, laskalec, prilizovalec, zajedalec (zajedavec) (poseb. o zajedavcih pri pojedinah bogatinov): AFR. AP. NON., PL., PH., SEN. RH., PLIN. IUN., IUV. idr., maledictum ... ex scurrarum aliquo convicio CI., Zeno Socratem scurram (pavliha) Atticum fuisse dicebat CI., infido scurrae distabit amicus H. od ... zajedavca; tako tudi: vagus scurra, non qui certum praesaepe teneret H.; preg.: de scurra multo facilius dives quam pater familias fieri potest CI. iz veseljaka.

3. (v času cesarjev) telesni stražar (stražnik), gardist: scurra barbarus LAMP.; v pl.: LAMP.

seasoner [sí:znə] samostalnik
začimba, zabela; začinjalec
navtika mornar, ki se zaposli le za eno sezono ribolova; sezonec; postopač

sluggard [slʌ́gəd]

1. samostalnik
lenuh, postopač
figurativno trot

2. pridevnik
len, počasen

spalpeen [spælpí:n] samostalnik
pridanič, postopač

spatiātor -ōris, m (spatiārī) pohajač, postopač, pohajkovalec, pohajk(ov)ač: [spa]tiatorem, erratorem Cato in M. Caelium si se appellavisset: „In coloniam, me[he]rcules, scribere nolim, si trium virum sim, spatiatorem atque Fescenninum“ Ca. ap. Fest., sic nimirum M. Cato senatorem non ignobilem Caelium spatiatorem et Fescenninum vocat eumque staticulos dare his verbis ait: descendit de cantherio, inde staticulos dare, ridicularia fundere Ca. ap. Macr.

spiv [spiv] samostalnik
britanska angleščina, sleng človek sumljivega poklica, postopač; verižnik, črnoborzijanec

street Arab [strí:tærəb] samostalnik
brezdomen, pouličen otrok; postopač, pouličnik

stroller [stróulə] samostalnik
sprehajalec, postopač, pohajkovalec; potepuh; klatež; krošnjar; (redko) potujoči igralec, vaški komedijant

sub-basilicānus -ī, m (sub in basilica; gl. basilica pod basilicus) ki se rad mudi po bazilikah, obiskovalec bazilik = brezdelnik, brezdelnež, postopač: Pl.

Tagedieb, der, postopač, brezdelnež

traîneur, euse [trɛnœr, öz] masculin, féminin, vieilli zaostajač; péjoratif postopač, -čka (de cafés po kavarnah)

traîneur de sabre (ironično) bahaški vojak
traîneur de chariot oseba, ki vleče voz
traîneur de rues postopač, pohajkovalec po ulicah

trotacalles moški spol postopač

trueno moški spol tresk, grom, udar, pok; figurativno postopač

el trueno gordo najvažnejša, glavna točka; katastrofa
gente del trueno postopači
hay (ali dan, se oyen) truenos grmi
ir de trueno iti na pohajkovanje

trujamán, trujimán moški spol tolmač; posredovalec, mešetar; postopač

tunante moški spol lopov, slepar, lisjak; postopač

umbrāticola -ae, m (umbrātus in colere) iskalec sence, sencoljub = lenuh, lenoba, postopač: holerum atque escarum et poscarum m[o]ec[h]um malacum, cincinnatum, umbraticolum, tympanotribam amas hominem non nauci? Pl.

vagabondo

A) agg.

1. potepuški, klateški

2. ekst. bloden

3. pren. len, nekoristen

B) m (f -da)

1. postopač, klatež

2. pren. lenuh; nebodigatreba

vagàbund m (lat. vagabundus) slabš. vagabund, postopač, klatež