Franja

Zadetki iskanja

  • rafistolage [-fistɔlaž] masculin grobo popravilo, krparija (d'un vieux livre stare knjige)
  • ravaudage masculin, -derie féminin [ravodaž, -dri] krpanje, podpletanje (nogavic); figuré grobo popravilo; péjoratif krparija
  • rechapage [rəšapaž] masculin popravilo pnevmatike (z novo plastjo kavčuka na pnevmatiko)
  • rentraiture [rɑ̃trɛtür] féminin, technique popravilo obrabljenega, uničenega mesta stenske preproge
  • replâtrage [rəplɑtraž] masculin, architecture popravilo z mavcem (d'un mur zidu); figuré, péjoratif krparija; figuré površno pobotanje, sprava
  • retouche [rətuš] féminin retuša; poprava, izboljšanje; delno popravilo konfekcijske obleke za prilagoditev kupčevim meram

    faire quelques retouches à un tableau, à un texte nekoliko retuširati sliko, popraviti tekst
    retouche à un dessin retuša risbe
  • rifattura f predelava; cena za popravilo
  • поделка f drobno delo, drobni (ročni) izdelki, majhno popravilo
  • починочный za popravilo;
    починочная мастерская popravljalnica
  • судоремонт m popravilo ladij
  • affectation [afɛktasjɔ̃] féminin

    1. namembnost, uporaba (denarja itd), dodelitev

    2. nenaravno, prisiljeno vedenje, pretvarjanje, hlinjenje, afektiranost

    l'affectation d'une somme à une réparation dodelitev vsote za popravilo
    l'affectation des officiers à une garnison dodelitev častnikov neki garniziji
    affectation de désintéressement hlinjenje ravnodušnosti, nezanimanja
    donner une autre affectation à quelqu'un koga premestiti
  • avtomobil moški spol (-a …) das Auto; osebni: der Pkw ( der Personenkraftwagen); pogovorno: der Wagen; -wagen (demonstracijski Vorführwagen, dostavni Lieferwagen, drugi v družini/istega lastnika Zweitwagen, mali Kleinwagen, rabljen/iz druge roke Gebrauchtwagen, srednjega razreda Mittelklassewagen, športni Sportwagen, televizijski reportažni avtomobil Fernsehübertragungswagen, zaprt dostavni Kastenwagen); -auto (poštni Postauto)
    vojska oklepni avtomobil der Panzerspähwagen, der Radpanzer
    reševalni avtomobil (rešilec) die Ambulanz, das Krankenauto, der Ambulanzwagen
    avtomobila/ za avtomobil/v avtomobil itd. Auto-
    vlomilec v avtomobile der Autoknacker
    tat avtomobila der Autodieb
    tatvina avtomobila der Autodiebstahl
    tip avtomobila der Autotyp
    vlom v avtomobil der Autoaufbruch
    ključ avtomobila der Autoschlüssel
    lastnik avtomobila der Autobesitzer/Autohalter
    popravilo avtomobila die Autoreparatur
    številka avtomobila die Autonummer
    v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto
    nesreča z avtomobilom der Autounfall, (trčenje) der Autozusammenstoß
    vožnja z avtomobilom die Autofahrt
    vožnja avtomobila (šofiranje) das Autofahren
    potovanje/izlet z avtomobilom die Autotour
    v kolonah: avtomobil pred kom der Vordermann
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • celôta (-e) f

    1. tutto; insieme, totalità:
    povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
    to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

    2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
    plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
    stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
    knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dry-dock [dráidɔk] samostalnik
    suhi dok

    to go into dry-dock iti v popravilo (ladja)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • locatif, ive [lɔkatif, iv] adjectif najemniški, zakupniški

    appartement masculin locatif najemniško stanovanje
    prix masculin locatif najemniška cena
    réparation féminin locative popravilo, ki gre v breme najemnika
  • mal|i1 (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
    mala matura mittlere Reife
    mali človek der kleine Mann
    mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
    mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
    mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
    mala vrata figurativno die Hintertür
    po malem, z malim ➞ → malo
  • namèn intention; purpose; end

    v ta namèn for this purpose
    v kakšen namèn? with what purpose, arhaično to what end?
    z namènom, da... with the intention of (ali with a view to) (bi šli going)
    namèn je jasen the intention is obvious
    imeti namèn to plan, to intend
    imeti skrite namène (žargon) to have something up one's sleeve
    ustrezati namènu to answer the purpose
    že nekaj dni imam namèn dati uro v popravilo I've been meaning to get my watch repaired for days
    namèn posvečuje sredstva the end justifies (ali arhaično sanctifies) the means
    nimam namèna, da bi vas žalil I have no wish to offend you
    nimamo namèna, da bi odgovorili na to vprašanje we do not intend to answer (ali we have not the slightest intention of answering) this question
    prišel sem z namènom, da bi govoril s teboj I came to have a word with you
    rekel je to brez kakršnegakoli namèna he said that with no ulterior motive
    ima najboljše namène he has the best intentions
    ustrezati (služiti rabiti) namènu to answer (to serve) the purpose