Franja

manteau [mɑ̃to] masculin plašč; ogrinjalo; figuré pretveza, izgovor

sous le manteau skrivaj, čisto tiho; pod pretvezo
manteau cache-poussière, de caoutchouc, de fourrure, de pluie plašč proti prahu, gumijast, krznen, dežni plašč
manteau de monsieur, de dame, d'enfant moški, damski, otroški plašč
manteau d'été, d'hiver, de demi-saison poletni, zimski, prehodni plašč
mettre, enlever, pendre son manteau obleči, sleči, obesiti (svoj) plašč

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

monsoon [mɔnsú:n] samostalnik
monsun (veter); deževna doba

dry monsoon zimski severovzhodnik
wet monsoon poletni jugozapadnik

monsún (veter) mousson ženski spol

poletni (zimski) monsun mousson d'été (d'hiver)

obrat¹ moški spol (-a …)

1. (vrtljaj) die Drehung, Umdrehung, die Tour
število obratov v minuti die Minutendrehzahl (kratica : U/min)

2. (sukanje, vrtenje) die Drehung (na desno Rechtsdrehung, na levo Linksdrehung, navznoter Einwärtsdrehung)

3. (zasuk) der Schwenk (kamere Kameraschwenk), die Wendung (proč Abwendung, k Hinwendung, na levo Linkswendung, na desno Rechtswendung)

4. (obrnitev) die Umkehrung, die Kehrtwendung; die Wende
Sončev obrat die Sonnenwende
(poletni Sommersonnenwende, zimski Wintersonnenwende)

5.
besedni obrat die Redewendung

obràt turn; turning-point; inversion; revolution

obràt na slabše a turn for the worse
poletni sončni obràt summer solstice, midsummer
zimski sončni obràt winter solstice, midwinter
poln obràt vojska about turn
200 obràtov v minuti 200 revolutions (in) a minute; (obratovanje) work, operation; workshop, factory, plant
industrijski obràt industrial plant
v obràtu working, at work
prekinitev obràta stoppage
(začasna) ustavitev obràta (temporary) shutdown
v polnem obràtu in full operation, pogovorno in full swing
biti v obràtu to be in operation, to work, to be working

obràt¹ (-áta) m

1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

2. svolta; šport. giro, giravolta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krožni obrat rotazione
besedni obrat locuzione, modo di dire
ekon. obrat kapitala giro del capitale
kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
meteor. toplotni obrat inversione termica
obrat ključa mandata

òdmor m
1. počitek: odmor poslije, posle ručka
2. oddih: odmor u napornom radu
3. odmor: odmor izmedu školskih časova; odmor izmedu prvog i drugog akta u pozorištu, u kazalištu
4. počitnice: glavni školski odmor
5. dopust, odmor: ljetni odmor poletni dopust, odmor
6. premor: odmor izmedu prve i druge smjene

ora¹ f

1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas

2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči

3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)

pȁsjī -ā -ē pasji: pasji dani; izgrditi koga na -a kola ozmerjati koga kot psa; pasji luk bot. poletni luk; pasji stric bot. kimasti bodak; pasji trn bot. navadni rakitovec; pasji zub bot. pasji zob; -a jagoda bot. volčja češnja; -a trava bot. pasja pirnica; -e grožde bot. puhastolistno kosteničevje

plašč¹ moški spol (-a …) der Mantel (dežni Regenmantel, kopalni Bademantel, krznen Pelzmantel, nepremočljiv Ölmantel, iz frotirja Frottiermantel, iz gabardena Gabardinemantel, iz nerca Nerzmantel, iz perzijskega krzna Persianermantel, s kapuco Kapuzenmantel, molilni Gebetsmantel, poletni Sommermantel, pomladanski Frühjahrsmantel, prehodni Übergangsmantel, škofovski Bischofsmantel, škrlatni Purpurmantel, usnjen Ledermantel, zimski Wintermantel)
kratek plašč der Stutzer
ravno krojen plašč der Hänger
(zagrinjalo) der Deckmantel
religija mašni plašč das [Meßgewand] Messgewand
obešalnik/kljuka za plašč der Mantelhaken
… plašča Mantel-
(rob der Mantelrand, ovratnik der Mantelkragen)
blago za plašč der Mantelstoff
pomagati obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen
obračati plašč po vetru figurativno sein Mäntelchen in den Wind hängen; den Mantel nach dem Wind drehen
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
figurativno pod plaščem unter dem Deckmantel …
pod plaščem noči unter dem Mantel der Nacht
zagrniti s plaščem usmiljenja mit dem Mantel der Barmherzigkeit bedecken

plášč (-a) m

1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

3. avt. copertone

4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre

polet|en [é] (-na, -no) sommerlich, hochsommerlich
| ➞ → poletni

poléten summer(-), summery, summer-like

polétni čas summer time, ZDA daylight saving time
polétno gledališče open-air theatre
polétna nevihta summer thunderstorm
polétna obleka summer dress (oziroma suit)
polétna moda summer fashion
polétne počitnice summer vacation
polétna sezona summer season
polétni večer summer evening
polétni vozni, letalski red summer timetable

poléten d'été, de l'été, estival

poletni čas, poletna ura heure ženski spol d'été
poletna noč nuit ženski spol d'été
poletna obleka toilette ženski spol estivale, habit moški spol (ali tenue ženski spol) d'été
poletne počitnice vacances ženski spol množine d'été
poletno spanje (nekaterih živali) estivation ženski spol
poletni vozni red horaire moški spol d'été
poletna vročina chaleur ženski spol d'été, feux moški spol množine de l'été

poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)

poléten de verano; estival; veraniego

poletni čas temporada f estival (ali de verano), (ura) hora f de verano
poletna noč (obleka, počitnice, semester, večer, vozni red) noche f (vestido m ali traje m, vacaciones f pl, semestre m, tarde f, horario m) de verano

red² [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ureditev) die Ordnung (cerkveni Kirchenordnung, družbeni Gesellschaftsordnung, Herrschaftsordnung, fevdalni Feudalordnung, gospodarski Wirtschaftsordnung)
pravni red die Rechtsordnung

2. (predpisi) die Ordnung (kovni Münzordnung, občinski volilni Gemeindewahlordnung, pokopališki Friedhofsordnung)

3. (vrstni red) die Reihenfolge, die Ordnung, die Reihung
dedni red pravo die Erbfolge, Erbreihenfolge
gosji red die Einerkolonne, der Gänsemarsch (hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen)
načelo vrstnega reda das Prioritätsprinzip
v abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge

4.
besedni red die Wortfolge, die Wortstellung
v vprašalnem stavku: die Fragestellung

5.
dnevni red die Tagesordnung, Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der TOP (Tagesordnungspunkt)
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung sein, zur Debatte stehen
dati na dnevni red an die Tagesordnung setzen, in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
priti na dnevni red in die Tagesordnung aufgenommen werden, zur Sprache kommen

6.
hišni red die Hausordnung, v zaporu: Gefängnisordnung, v domu: Heimordnung
knjižnični red Benutzungsordnung

7.
javni red öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde
čuvar reda der Ordnungshüter
motenje reda die Ordnungsstörung
načelo reda das Ordnungsprinzip

8.
vozni red der Fahrplan
(poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan)
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig