Franja

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

pervers, e [pɛrvɛr, s] adjectif sprijen, pokvarjen, izrojen, protinaraven (v hotenjih in nagonih), perverzen; masculin perverznež, izprijenec

conseils pervers satanski nasvet

pervérs -ă (-şi, -se) adj. izprijen, pokvarjen, perverzen

pervērso agg. perverzen, pokvarjen; krut, hudoben

perverso perverzen, izprijen, pokvarjen, nenaraven, brezbožen

pòkvāren -a -o pokvarjen: -o meso, voće; -a jaja; pokvaren zub, stomak, želudac, apetit; pokvaren čovjek; do srži -a duša; -ōst pokvarjenost

pol-luō -ere -luī -lūtum (por [= pro] + luere; gl. por)

1. (u)mazati, onesnažiti (onesnaževati), onečediti (onečejati): ore dapes V., ora cruore O., polluti et aspersi maculis Lact.

2. metaf. onečastiti (onečašč(ev)ati), (o)skruniti (oskrunjati), onečediti (onečejati), zlorabiti (zlorabljati), (raz)žaliti, užaliti, prizade(va)ti, (o)sramotiti, (o)škodovati: iura scelere, religiones, caerimonias stupro Ci., avaritia polluit omnia S., Iovem Pr., formam auro Tib., nobilitatem familiae T., paelicem regiam T., coniuges nomine amicorum polluuntur T., ieiunium, ieiunia Fr. — Od tod adj. pt. pf. pollūtus 3
a) oskrunjen, razžaljen: polluta sacra Ci., p. amor V.
b) nečist, nečednosten, nemoralen, zavržen, (pre)grešen, sprijen, izprijen, izpriden, izprevrnjen, sprevrnjen, pokvarjen: Lucan., licentia S., pollutae nec matronae solum, sed omnis ordinis feminae L., princeps T., dives, scelesta pollutaque femina, pollutissimus senex Ap., pollutior senectus Sil., os Gell.; o stilu: dicas fortasse: „quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum?“ Fr.

Opomba: Dep. soobl. polluor z acc: deorum templa pollutus stupris et humano sanguine Lamp.

pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)

pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

profligate [prɔ́fligit]

1. pridevnik (profligately prislov)
razuzdan, izprijen, pokvarjen; razsipen

2. samostalnik
razuzdanec, izprijenec, pokvarjenec; razsipnež

prō-flīgō¹ -āre -āvī -ātum (flīgere)

1. na tla podreti (podirati), poraziti (poražati), potolči, dotolči, premag(ov)ati, (pre)obvlad(ov)ati: decemplicem numerum hostium N., copias hostium Ci., classem hostium C., hostem, aciem T., dextrum cornu L.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), upropastiti (upropaščati): rem publicam Ci., aliquem L., tantae opes sunt profligatae N.
b) (duševno) pobi(ja)ti, (po)treti, dotolči, potolči: quanto illum maerore afflictum esse et profligatum putatis? Ci.
c) (nravno) poniž(ev)ati: omnia ad perniciem profligata et perdita Ci. v vsem neizmerna poživinjenost in zavrženost, usque eo senatoria iudicia perdita profligataque esse arbitrabatur, ut … Ci.
d) dognati, (do)konč(ev)ati, izgotoviti (izgotavljati), zaključiti (zaključevati), opraviti: profligata quaestio Ci., quantum profligatum sit Iust., profligari plurimum posse Suet., profligare bellum Ci., pugnam L. ali proelium T. odločiti, deos ipsos committere ac profligare bellum L. — Od tod adj. pt. pf. prōflīgātus 3

1. pobit, potrt, beden: maerore afflictus et profligatus Ci.

2. brezbožen, hudoben, pokvarjen: tu omnium mortalium profligatissima et perditissima Ci.

3. (o času) daleč dospevši, blizu konca se nahajajoč: profligatae aetatis Sen. ph. visoke starosti, in profligata esse (biti skoraj končan) Gell. (ki to besedno zvezo kritizira).

pròpao -ala -o
1. propal, prepal: -a veličina, propali trgovac
2. izprijen, pokvarjen: -i tipovi

prōpudiōsus 3 (prōpudium) zelo nesramen, zavržen, pokvarjen, nemoralen: mein fastidis, propudiose? Pl., propudiosa (voc.) Pl., mulier Ap., uxor Gell., meretrices Min., concubitus, facinus Arn., ancilla propudiosissima Sid.

putrid [pjú:trid] pridevnik (putridly prislov)
gnil, smrdeč
figurativno pokvarjen
sleng ogaben

putrid fever tifus
putrid sore throat davica

rancid [rǽnsid] pridevnik (rancidly prislov)
žaltav, žarek (o masti, slanini, olju), pokvarjen (o živilih, hrani); neprijeten, gnusen, odvraten, osovražen, zoprn

rank³ [ræŋk] pridevnik (rankly prislov)
obilen, bohoten, razkošen (with z)
(pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi
domačno slab, hudoben

rank language nespodobno govorjenje
a rank lie debela (gola, očitna) laž
rank nonsense pravi (popoln) nesmisel
rank swindle očitna sleparija, goljufija
rank treason prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)

ràzvrāćen -a -o pohujšan, pokvarjen, sprijen; ràzvrāćenōst ž pohujšanost, pokvarjenost, sprijenost

reprobate [réprəbeit]

1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben

2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje

rotten [rɔtn] pridevnik (rottenly prislov)
gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe)
pogovorno grd (o vremenu)
figurativno pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben
sleng beden, odvraten, gnusen

a rotten business umazan posel (zadeva)
rotten egg gnilo jajce
rotten luck grda (vražja) smola
a rotten play strašansko slaba gledališka igra
Rotten Row jahalna pot v Hydeparku
rotten to the core do stržena gnil, figurativno skoz in skoz pokvarjen
a rotten trick surovo, objestno dejanje
rotten weather zelo grdo vreme
to get rotten zgniti; pokvariti se
something is rotten in the state of Denmark nekaj je gnilega v državi Danski