Franja

sommissione f pokornost, ponižnost:
avere sommissione per qcn. biti pokoren komu
parlare con sommissione govoriti ponižno

Treue, die, (-, ohne Plural) zvestoba; (Loyalität) lojalnost; mit Treue zvesto; die Treue halten jemandem biti zvest (komu), ostati zvest (komu); Treue und Gehorsam leisten biti zvest in pokoren

umilissimo agg.

1. superl. od ➞ umile nadvse ponižen

2.
umilissimo servitore sluga pokoren (nekoč v pismih, danes šaljivo)

Wille, der, (-ns, -n) volja (tudi Philosophie; zur Macht do moči); letzter Wille poslednja volja (testament); freier Wille Philosophie svobodna volja; aus freiem Willen prostovoljno; aus gutem Willen z dobrimi nameni; bei bestem Willen pri najboljši volji (ne); mit Willen hote, namerno; nach seinem Willen po lastni volji, po svoji glavi; ohne jemandes Willen brez (čigavega) pristanka; wider Willen proti svoji volji, neprostovoljno; zu Willen sein biti pokoren, Frau jemandem: predati se; keinen eigenen Willen haben biti brez lastne volje

αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀκροάομαι d. m. [Et. iz ἀκρ-ουσάομαι; ἄκρος + οὖς, iz οὐσος. – Obl. fut. ἀκροάσομαι, aor. ἠκροασάμην]. 1. poslušam (pazljivo), pazim (τινός); τινός τι slišim od koga kaj. 2. poslušen sem, ubogam, pokoren sem τινός.

ἀρκτέον adi. verb. k ἄρχομαι 1. treba je začeti. 2. pass. treba je slušati, pokoren biti.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

δαμάζω, ep. δαμνάω, ep. poet. δάμνημι, δάμναμαι [Et. lat. domare, nem. zähmen (got. tamjan); gršk. še: δμητός, ἀδάματος, δμώς. – Obl. 2 s. med. δαμνᾷ, impf. 3 s. ep. δάμνα, fut. δαμάσω, δαμάω, 3 sg. δαμᾷ in δαμάᾳ, 3 pl. ep. δαμόωσιν, aor. ἐδάμασ(σ)α; med. 3 sg. cj. δαμάσσεται; pf. pass. δέδμημαι; plpf. 3 pl. δεδμήατο; aor. pass. ἐδαμάσθην, ἐδμήθην in ἐδάμην; 3 pl. δάμεν, cj. δαμήω, δαμείω, inf. δαμῆναι, δαμήμεναι] krotim 1. act. a) krotim, strahujem, udomačim, upregam v jarem; b) omožim (deklico s kom τινί); c) obvladam, uženem, premagam, podjarmim, ubijem, slabim, ugonobim, πληγῇσιν bičam, κισσός objemam, oklepam. 2. pass. a) ukrotijo me, podležem (ὑπό) τινι, ὑπό, ἔκ τινος premaga me kdo, pokoravam se; pf. podložen sem, pokoren sem, služim; b) dam se preprositi, vdam se prošnjam; c) oslabim (-eti). 3. med. = act. οἴνῳ φρένας omamim srce z vinom.

εἴκω¹ [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.

εἶμι [Et. idevr. éimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. – Obl. at. praes. ind.: εἶμι, εἶ, εἶσι(ν), ἴτον, ἴμεν, ἴτε, ἴασι(ν); cj. ἴω, ἴῃς itd., opt. ἴοιμι, ἴοις, imper. ἴθι, ἴτω, ἴτε, ἰόντων (ἴτων, ἴτωσαν), inf. ἰέναι, pt. ἰών, ἰοῦσα, ἰόν; impf. ᾖα, ᾔεις in ᾔεισθα, ᾔει(ν), ᾖτον itd., 3 pl. ᾖσαν, ᾔεσαν, adi. verb. ἰτέον – ep. praes. ind. 2 s. εἶς, εἶσθα cj. 2 s. ἴῃσθα, 3 s. ἴῃσιν, 1 pl. ἴομεν, opt. ἰείην, inf. ἴμ(μ)εναι; impf. 1 sg. ἤια, ἤιον, 2 sg. ἤιες, ἴες, 3 sg. ἤιε(ν), ᾖε(ν), ἴε(ν), 3 du. ᾐείτην, ᾔτην, ἴτην, 1 pl. ᾔειμεν, ᾔομεν, 3 pl. ἤισαν, ᾔεσαν, ἤιον, ἴσαν, fut. εἴσομαι, aor. εἰσάμην, ἐεισάμην]. Ind. prez. ima v prozi vedno fut. pomen; v prez. ga nadomestuje ἔρχομαι (druge prez. oblike imajo prez. pomen, razen pt. in inf., ki imata tudi fut.pomen) 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. – Veže se α.) z acc. οἴκους domov, ὁδόν po poti, ἄδικον ὁδόν po poti krivice, τὸ μέσον τοῦ οὐρανοῦ prestopim, prekoračim; β.) z gen. χροός predrem skozi kožo, πεδίοιο hodim po ravnini; γ.) z inf. ali part. fut. začnem, nameravam, hočem, ἤιε αἰνέων začel je hvaliti, εἶμι λέξων takoj hočem povedati; δ.) ἴθι pri vzpodbudi: daj, nuj, no, torej; ε.) s predlogi: διὰ φιλίας občujem prijateljsko, διὰ παντὸς πολέμου vojskujem se z vsemi sredstvi, na vse načine, εἰς χεῖράς τινι spoprimem se s kom, εἰς τὰ παραγγελλόμενα pokoren sem poveljem, ἐς συμμαχίαν pristopim zavezi, εἰς Ἀίδαο umrem, εἰς λόγους začnem s kom pogovor, ἐπὶ πόλιν napadem. 2. minem, potečem (o času), razširim se φάτις, dospem (o govorici), zadonim, razlegam se (o glasu), izidem se ἡ μοῖρα.

εἰσ-ακούω 1. prisluškujem, poslušam, slišim τί, τινός, τί τινος. 2. uslišim NT. 3. poslušen sem, pokoren sem, ubogam τινί; ταῦτα to prošnjo uslišim.

ἐπ-ακούω 1. (po)slušam, slišim, τί τινος kaj od koga. 2. uslišim koga, ugodim komu, κελεύματι pokoren sem, ubogam.

ἕπομαι [Et. kor. seqw, lat. sequor, socius iz soqwjos; gršk. še ἀοσσέω. – Obl. impf. εἱπόμην, fut. ἕψομαι, aor. ἑσπόμην (σπῶμαι, σποίμην, σποῦ, σπέσθαι, σπόμενος); ep. pr. imper. 2 sg. ἕπεο, ἕπευ, impf. ἑπόμην, aor. 2 ind. ἕσπεο, cj. ἕσπωμαι, opt. ἑσποίμην, inf. ἑσπέσθαι, imper. ἑσπέσθω, pt. ἑσπόμενος, imper. 2 sg. σπεῖο]. 1. a) grem za kom, sledim koga (komu) τινί, ἐπί τινος, ἐπί, μετά τινι; b) grem s kom (na vojno), spremljam koga τινί, μετά τινος, ἅμα, σύν τινι, τρυφάλεια ἕσπετο χειρί čelada je šla za roko, je ostala v roki, ἡ ἔπαλξις ἕσπετο predprsje se je zrušilo ž njim vred, πέσε ἑσπόμενος δουρί zgrudil se je zaeno s kopjem, ὅσσα ἔοικε ἐπὶ παιδὸς ἕπεσθαι kolikor se mora dati ljubljeni hčerki za doto, οἱ ἑπόμενοι spremljevalci, spremstvo, potomci; ἕπεο προτέρω pridi bliže; c) grem za kom, zasledujem koga, pritiskam na, preganjam τινί; d) morem slediti, grem s kom v stop, dohajam ἵπποις, λόγῳ umevam. 2. a) pokoren sem, sem poslušen, vdam se κακοῖς, ravnam se po kom, ujemam se γούνατα; b) sledim, nastanem iz česa τῇ ἀχαριστίᾳ ἡ ἀναισχυντία; c) doletim koga, pripadem komu νίκη, ἄτη, κῦδος, τιμή.

εὐηκοέω rad poslušam, sem rad pokoren τινός.

εὐ-πειθής 2 εὔ-πειστος 2 1. (πείθομαι) kdor se da lahko pregovoriti, poslušen, pokoren. 2. (πείθω) ki lahko pregovori, prepričevalen.

εὔ-τακτος 2 (τάττω) 1. urejen, v lepem redu. 2. pokoren, poslušen, disciplinovan.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

κατ-ακούω 1. slišim, čujem τινός. 2. poslušam, sem pokoren, τινός, τινί komu, ἐπί τινι v čem.