Franja

do² prep.

1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

kámen pierre ženski spol , caillou moški spol ; medicina calcul moški spol

žlahten kamen pierre précieuse
kamen modrih pierre philosophale
kilometrski kamen borne ženski spol kilométrique
krstni kamen fonts baptismaux
ledvični kamen calcul rénal
kamen v mehurju, sečni kamen calcul urinaire
milni kamen pierre à savon, saponite ženski spol
mlinski kamen meule ženski spol (de moulin)
preskusni kamen pierre de touche
stavbni kamen pierre à bâtir (ali de construction, parpaing moški spol, moellon moški spol)
temeljni kamen première pierre
umetni kamen pierre artificielle
vinski kamen tartre moški spol
vogelni kamen pierre angulaire
zobni kamen tartre moški spol dentaire
žolčni kamen calcul biliaire
kamen na kamnu pierre sur pierre
trd kot kamen (figurativno) dur comme (la) pierre
kamen spotike pierre d'achoppement (ali de scandale)
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača les petits ruisseaux font les grandes rivières

kámen (-mna) m

1. pietra, sasso; roccia:
kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
obdelovati kamen lavorare la pietra
pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
brusni kamen mola
drobljeni kamen ghiaia, breccia
hudičev kamen pietra medicamentosa
kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
kresilni kamen pietra focaia
mejni kamen (mejnik) cippo di confine
mlinski kamen pietra molare
nagrobni kamen pietra sepolcrale
napisni kamen lapide
okrasni kamen pietra ornamentale
pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

4.
drag kamen pietra preziosa
poldrag kamen pietra semipreziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
spati kot kamen dormire come un macigno
hist. knežji kamen pietra del principe
kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
rel. kropilni kamen acquasantiera
rel. krstni kamen fonte battesimale
med. ledvični kamen calcolo renale
(tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
vinski kamen gromma, tartaro
rel. votivni kamen cippo votivo
med. zobni kamen tartaro
med. zolčni kamen calcolo biliare
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

kostánjev (-a -o) adj.

1. di castagni, di castagno:
kostanjeva ježica riccio di castagno
kostanjev drevored viale di castagni
kostanjev gozd bosco di castagni, castagneto
čeb. kostanjeva paša pastura di castagni

2. castano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kostanjeva raca anatra di palude (Nyroca nyroca)
gastr. kostanjev pire montebianco
kostanjeva moka farina neccia
kostanjeva pogača castagnaccio
tosk. kostanjeva polenta pattona

krvn|i (-a, -o) Blut- ( figurativnodavek der Blutzoll, der [Aderlaß] Aderlass, delikt die Bluttat, nadomestek der Blutersatz, razmaz der Blutausstrich, serum das Blutserum, sladkor der Blutzucker, sorodnik der Blutsverwandte, strdek das Blutgerinnsel, der Blutpfropf, zajedalec der Blutparasit, pogača der Blutkuchen, sorodnica die Blutsverwandte, maščevanje die Blutrache)

lactārius 3 (lāc)

1. mlečen = mleko vsebujoč: herba Plin.; od tod = molzen, doječ: boves Varr., femina Iul. Val.

2. mlečen, mlečnat = z mlekom pripravljen: opus Lamp. mlečna(ta) pogača; subst.
a) lactāria -ōrum, n mlečn(at)e jedi, mlečn(at)e pogače: Lamp.
b) lactārius -iī, m pripravljalec (pek) mlečn(at)ih pogač: Lamp.

3. mlečen = v zvezi z mlekom: columna (v Rimu na trgu, imenovanem forum olitorium) P. F., mons Cass. Mlečna gora pri Stabijah v Kampaniji, ki je slovela po svojih mlečn(at)ih zeliščih.

laganum -ī, n (gr. λάγανον) oljnati kolač, starejše prge, nekakšna pogača iz moke in olja, podobna na olju pripravljenim ponvičnikom ali mlincem; kot lahka jed za reveže: H.; za bolnike: Cels.

lanen [é] (-a, -o) Lein-, Leinen- (papir das Leinenpapier, pogača der Leinkuchen, rjuha das [Leinenbettuch] Leinenbetttuch, olje das Leinöl, Leinsamenöl, seme Leinsamen množina)
laneni damast das Damastleinen
laneno platno die Leinwand

lanén flaxen, flaxy

lanéno olje linseed oil
lanéno seme linseed
lanéno platno linen
lanéna pogača linseed cake
moka iz lanénega semena linseed meal

linseed [línsi:d]
laneno seme

linseed cake lanena pogača
linseed oil laneno olje
linseed meal moka iz lanenega semena

nid [ni] masculin gnezdo; stanovanje

nid d'aigle orlovsko gnezdo, grad na strmi pečini
nid de vipères gadje gnezdo
nid de mitrailleuse mitralješko gnezdo
nid de brigands roparsko gnezdo
trouver la pie au nid (ironično) najti nekaj čudovitega
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača

oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
oiseau de paradis ptica rajčica
oiseau bleu vodomec
oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
oiseaux pluriel domestiques perutnina
un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
à vol d'oiseau v ravni črti
avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu

óljen (-jna -o) adj. dell'olio, di olio, a olio; per olio; oleifero, oleaceo:
agr. oljna letina oliata
oljne rastline piante oleacee, oleifere
oljni madeži macchie d'olio
oljna peč stufa a olio
oljna slika pittura a olio
strojn. oljna črpalka pompa dell'olio
oljna kislina acido oleico
strojn. oljna kopel bagno d'olio
agr. oljna pogača panello di semi oleosi
bot. oljna repica colza, ravizzone, navone (Brassica napus)
oljna shramba oliario
oljna usedlina morchia, ralla
oljni kislinometer oleoacidimetro
oljni vrč orcio
avt. oljni filter fitro dell'olio
elektr. oljni konzervator coppa dell'olio
oljni lak vernice a olio, smalto
petr. oljni skrilavci scisti bituminosi
elektr. oljni transformator trasformatore a olio
teh. oljno kazalo indicatore dell'olio
elektr. oljno stikalo interruttore a olio

paláča (-e) f palazzo; (v Benetkah) ca':
doževa palača palazzo ducale, del Doge
palača Venier ca' Venier
kraljeva palača reggia
vladna palača palazzo del governo
občinska palača (hiša) palazzo di città, palazzo comunale, municipio
palača OZN Palazzo dell'ONU, Palazzo di vetro
PREGOVORI:
zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

pānificium -iī, n (pānis in facere)

1. peka kruha: Varr.

2. meton. pecivo (kruh, pogača idr.): Cels.; poseb. daritveno pecivo: Iust., Suet.

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

poco moški spol majhna količina

servir para poco za nobeno rabo ne biti
un poco de agua nekoliko vode
el caso no es para poco primer ni tako enostaven
hace poco, poco ha pred kratkim, nedavno
cargar poco malo (za)računati
es un embustero, para decir poco on je, milo rečeno, lažnivec
tener en poco podcenjevati, ne ceniti
pocos pl maloštevilni, ne mnogi
muchos pocos hacen un mucho iz mnogih majhnih količin nastane velika količina; zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača

pogáčica (-e) f

1. dem. od pogača focaccina:
pogačica s pinjolami pinoccata

2. bot. bottone d'oro, trollio (Trollius europaeus);
kozja pogačica viburno, lantana (Viburnum opulus)

3. anat. rotula, patella

pogáčka (-e) f dem. od pogača focaccina