Franja

echidna -ae, f (gr. ἔχιδνα) kača (poseb. kot pridevek Furij): tumidisque afflavit echidnis e tribus una soror O.; poseb. Lernaea echidna O. lernajska kača, ki jo je ubil Herakles. — Od tod pooseb. Echidna -ae, f Ehidna, pošast v podzemlju, pol ženska pol kača, mati Sfinge, Himere, Kerbera in lernajske kače: virus Echidnae O.; adj. Echidnēus, bolje Echidnaeus 3 (Ἐχιδναῖος) Ehidnin: Echidnaea canis = Kerber O.

grȳps, grȳpis (grȳphis) acc. pl. -as, m (gr. γρύψ; prim. gr. γρῡπός zakrivljen, γρυπόω krivim, γρύψ, γρυπός = lat. grȳps)

1. mitološka pošast s krilatim levjim telesom in orlovsko glavo; krilati lev, orlolev: PLIN., PRISC., CL. (z acc. sg. grypha), SID. Po Herodotu so orlolevi čuvarji notranjeazijskih zlatih rudnikov in se bojujejo z Arimaspi, ki so vedno na konjih; od tod sovraštvo med orlolevi in konji; preg.: iungentur iam grypes equis V. = nemogoče bo mogoče. – Soobl. grȳpus -ī, m: MEL., PLIN.

1. kot priimek Grȳpus -ī, m Grip = Krivonos(an): IUST.

2. neka ujeda, menda jastreb ali brkati ser: VULG.

Harpȳ͡ıa (trizložno) -ae, f (Ἅρπυια pravzaprav = ugrabljajoča vihra) Harpíja

1. mitološka roparska pošast, na pol ženska, na pol ptica, podoba grabežljive lakote, večinoma v pl.: V., H., Hyg., Val. Fl., Sen. tr. idr.

2. Aktajonov pes: O.

3. metaf. apel. = grabežljiv človek, grabežljivec: Sid.

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

hydra (Hydra) -ae, f (gr. ὕδρα)

1. (po)vodna kača, hidra
a) petdeseteroglava pošast v podzemlju: V., Val. Fl.
b) poseb. Lernaea hydra lernajska hidra ali samo hydra, mnogoglava kača v Lernajskem jezeru (Lerna), ki so ji glave, ki jih je bil Herkul sekal, ponovno zrasle, dokler ji ni s pomočjo svojega voznika Jolaja (Iolaus) izžgal krvavečih ran z živimi ogorki; imeli so jo za Kerberovo mater: Var. ap. Non., Ci. poet., Lucr., H., O., Hyg., Sen. tr.; od tod pren.: videto, ne hydra tibi sit et pellis, Hercules autem et alia opera maiora … relinquantur Ci., Lernaeas pugnet ad hydras Pr. = naj se spusti v največje nevarnosti.

2. Vodna kača, Hidra kot ozvezdje: Ci. (Arat.), Hyg.

jezersk|i [é] (-a, -o) See-, Seen- ( živalstvo, zoologijaorel der Seeadler, geografija plošča die Seenplatte, živalstvo, zoologija postrv die Seeforelle, pošast das Seeungeheuer)

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lemurēs -um, m (sor. z gr. λαμός žrelo, duplo, λαμία pošast [od tod lat. lamia, lamium], λαμυρός požrešen [vsi ti pojmi temeljijo na predstavi odprtega žrela] lemúri, duše pokojnikov sploh; dobre lemure so častili kot hišna božanstva (lares), zlobni pa so blodili okrog in strašili kot zli duhovi (duhovine, demoni) (larvae): Varr. ap. Non., Pers., Ap., mox etiam lemures animas dixere silentum O., nocturnos lemures … rides? H. Da bi zlobne lemure pomirili in izgnali iz hiš, so Rimljani njim na čast od 9. do 12. maja obha-jali lemursko slovesnost: Lemuria (lemuria) -ōrum, n lemúrije, lemúrska slovesnost: ritus erit veteris, nocturna Lemuria, sacri O. — Vulg. soobl. lemorēs: Char.

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

mammone¹ agg.
gatto mammone pravljična pošast

mastodonte [-stɔdɔ̃t] masculin, zoologie mastodont; zelo debel, korpulenten človek; ogromno vozilo

mastodonte de la route cestna pošast (ogromen avto)

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mīnō-taurus -ī, m (Μινώταυρος Minojev bik) Minotáver, pošast z bikovo glavo, ljudožerski sin Minojeve soproge Pazifaje in bika poslanega od Pozejdona na Kreto, poistoveten s feničanskim bikoglavim Molohom, ki so mu žrtvovali otroke (prim. Mīnōs 2.). Jedro te bajke je zaton Molohovega bogočastja v Atiki (na otoku Minoja (Mīnōa) pri Megari): V., O., Plin., Veg., Hyg., Serv., P. F.; šalj.: offensione Minotauri (= Calvisii et Tauri) Ci. ep.

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

1.
morska obala costa marina
morska sol sale marino
morsko letovišče località marittima di villeggiatura
morska bolezen mal di mare; med. naupatia
mitol. morska deklica sirena
morska gladina superficie del mare
morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
morska usedlina sedimento marino
meteor. morski dim foschia
morski preliv (morska vrata) stretto marino
morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
morski rokav braccio di mare
morski tok corrente marina
morski veter brezza di mare
morska nimfa nereide, oceanina
min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
mitol. morska pošast orca
meteor. morska tromba tromba marina
morska plovba navigazione marittima
geogr. morski potres maremoto
morski rokav gomito di mare
morski vihar fortunale
morski val flutto

2. zool.
morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
morska vidra lontra marina
morska zvezda stella di mare, asteria
zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
morski ježek riccio di mare, echino
morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
morski lev leone marino, otaria (Otaria)
morski list sogliola (Solea)
morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
morski pes pescecane, squalo
morski petelin cappone, gallinella imperiale
morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
morska igla aguglia (Belone belone)
morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
morska svila bisso
morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
morski lipan muggine
morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

3. bot.
morska čebulica scilla marittima (Scilla)
bot. morska trava zostera (Zostera marina)
morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)

polycéphale [-sefal] adjectif večglav(en)

monstre masculin polycéphale večglava pošast

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.

Sīgēum -ēī, n (Σίγειον) Sigêj(on), predgorje in primorsko mesto v Troadi z Ahilovim grobom (zdaj Kumkale): Ci., L., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sīgēus 3 sigêj(on)ski, sploh trójski, trojánski: freta, campi V., litora O., Mel., pulvis Stat. spopadi pred Trojo, trojanska vojna, pestis Val. Fl. pošast (ki jo je ubil Herkul (Herakles)); pesn. = rímski (ker Rimljani baje izvirajo iz Trojancev): colonus Sil.

2. Sīgēius 3 sigêj(on)ski, trójski, trojánski: tellus, litora O.