Franja

prèpuknuti (prèpući) -nem počiti, razpočiti se: od jada, od žalosti, od bola joj srce prepuklo

prìpuknuti (prìpući) -nēm
1. počiti: u djevojke srce pripuknulo
2. na pok se oglasiti s pokom: a kad puknu na gradu topovi, a pripuknu na moru topovi, tad će biti trka na košiji

pròpuknuti (pròpući) -nēm počiti: propukla je čaša; propuklo joj je srce od žalosti

pȑsnuti -nēm
1. počiti, razleteti se: prsnula je žica; prsnulo je staklo
2. razpršiti se: vojnici prsnuše na sve strane
3. prasniti: prsnuti u smijeh

puckètnuti pùcketnēm, pȕcnuti -nēm
1. počiti: pucketnuti bičem
2. tleskniti: pucketnuti jezikom
3. počiti, pokniti: pod nogama pucnula bi suva grančica

puff up

1. prehodni glagol
napihniti, pretirano hvaliti; navijati ceno na dražbi

2. neprehodni glagol
počiti; napihovati se (with pride od ponosa)
sopsti, sopihati

pȕknuti -nēm
1. počiti: pukla je puška; puknuti puškom; to je da čovjek pukne; puknuti od smijeha, od bijesa, od zavisti, od zlobe
2. ustreliti: puknuti iz puške, iz topa
3. napočiti: pukla je zora, svjetlost
4. pokazati se: divna panorama bješe pukla pred nama
5. zasvetiti se: puklo mi je pred očima
6. raznesti se: pukao je glas
7. splavati po vodi: puče mi 1000 dinara
8. tu će mi grob puknuti tu bo moj grob
9. kud puklo da puklo naj se zgodi, kar hoče; puče tikva konec je prijateljstva

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

regañar ošteti, ozmerjati; zobe kazati, renčati; godrnjati; prepirati se, pričkati se; póčiti

rend^* [rend]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati, strgati, raztrgati; (raz)cepiti, (raz)klati (les)
figurativno (raz)cepiti, pretresti, omajati, predreti, prelomiti, razklati, preklati

2. neprehodni glagol
raztrgati se, strgati se, (raz)cepiti se, razpóčiti se, póčiti

to rend apart (asunder, in pieces) raztrgati na kose
to rend from s.o. iztrgati komu
his heart was rent with grief srce se mu je trgalo od žalosti
my mind was rent by doubts mučili so me dvomi
to rend one's hair lase si puliti
they rent the air with their cheers njihovi klici so trgali, pretresali zrak
to turn and rend s.o. nepričakovano koga napasti s psovkami, z zmerjanjem

re-quiēscō -ere -quiēvī -quiētum (re in quiēscere)

1. odpoči(va)ti se (si) poči(va)ti, počíti (se), počiniti, oddahniti se (si): Pr., Tert. idr., legiones requiescere iussit Ci., requiescere paulisper in eius sella Ci., huc ades et requiesce sub umbra V. pridi sem in se odpočij v senci; metaf. (o stvareh): requiescat humus Tib. naj počiva, mutatis fetibus requiescunt arva V., requiescit vitis in ulmo O. se naslanja, se opira, mutata suos requierunt flumina cursus V. spremenivši svoj naravni tok so se zopet ustavile (so zopet prenehale teči), aures requiesse a strepitu et tumultu hostili L., requiescit stilus lectione Q.; zlasti počivati, spati: Mart. idr., lecto Pr., nullam partem noctis Ci., hanc mecum poteras requiescere noctem V., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos Pr. dve noči zaradi Alkmene, in sepulcro requiescere mortuum Ci., ossa, requiescite in urnā O.

2. metaf. odpoči(va)ti se (si), umiriti (umirjati) se, pomiriti (pomirjati) se, upokojiti (upokojevati) se: animus ex multis miseriis atque periculis requievit S., non requievit Ulixes V. ni miroval, (sc. sepulcro) corpus requiescat malis Enn. Od tod adj. pt. pf. requiētus 3

1. spočit: miles L., terra requietior Col. animi Sen. ph.

2. uležan, star: caro apri H., caseus Col., ovum Col.

Opomba: Obl. iz pf. debla so večinoma izpeljane skrč.: requierunt V., requierant Cat., requiesset Cat., T., requiesse Ci., L.

resentirse [-ie/i-] póčiti, razpoke dobiti

resentirse con (ali contra) jeziti se na
resentirse de (ali por) a/c spet (še) čutiti; nejevoljen biti zaradi; občutljiv biti, občutiti
resentirse del costado imeti zbadanje v bokih

re-sīdō -ere -sēdī -sessum (re in sidere)

1. sesti, sedati, usesti (usedati) se, posesti (posedati): Ci., Sen. ph., Plin. iun. idr., revertitur atque ibi resedit V., residere humi O.; z abl.: residere mediis aedibus V., medio rex ipse resedit agmine O.; z in z abl.: siccā in rupe resedit V.; pren.: residunt cruribus pelles H. se prijemajo; occ.
a) naseliti (naseljevati) se: Siculis arvis V., in iisdem terris cum virgine (sc. eos) resedisse Iust.
b) osta(ja)ti kje, (po)muditi se kje, poči(va)ti, počiniti, odpoči(va)ti se (si): in villā Ci., in oppido aliquo Ci.; pren.: Viennensium vitia intra ipsos residunt, nostra late vagantur Plin. iun.

2. metaf.
a) spustiti (spuščati) se, (z)nižati se, usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, pasti (padati), pogrezniti (pogrezati) se, udreti (udirati) se, vdreti (vdirati) se: Sen. ph., Plin. idr., si montes resedissent Ci., maria residant V. naj se umaknejo; pesn.: retro residat in eam partem V. naj se umakne, se mihi purgat opus numeris, in quinque residat O. naj pada.
b) poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se, popustiti (popuščati), nehati (nehavati, nehovati), prenehati (prenehavati, prenehovati), ponehati (ponehavati, ponehovati), miniti (minevati): resedit flatus (sc. venti) V., bellum resedit H., V., mentes resederunt a bello C., tumidā ex irā corda residunt V., cum tumor animi resedisset Ci., longiore certamine pensum residere Samnitium animos L., ardor resederat L. se je bil ohladil, lien aegri residit Plin. iun. ozdravi.

reventar [-ie-] raztrgati, uničiti; do smrti goniti (konja); utruditi, izčrpati; nadlegovati, dolgočasiti; póčiti, eksplodirati; figurativno skoprneti od nestrpnosti

lleno hasta reventar nabito poln
toser hasta querer reventar strašno kašljati
ha reventado un neumático pnevmatika je póčila
reventarse póčiti; čisto izčrpati se; zrušiti se od upehanosti

rift [rift]

1. samostalnik
rahla poklina, napok, poč, razpoka, reža, špranja, odprtina

a little rift within the lute figurativno malenkostna okolnost, ki je začetek nesreče; majhno zlo, ki je vzrok bodočega večjega zla; začetek konca; prvi znak prihajajočega poloma

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
razklati (se), razcepiti (se), póčiti, dobiti razpoke

rift saw tehnično žaga (jermenica) za deske

rive [ráiv] prehodni glagol & neprehodni glagol
preklati (se), razklati (se), (raz)cepiti (se), (raz)trgati (se), póčiti (o srcu)
figurativno streti (srce)

it rives the heart človeku se trga srcé

rupture² [rʌ́pčə] prehodni glagol & neprehodni glagol
prelomiti (se), pretrgati (se), prekiniti (se); prekršiti, razbiti; póčiti, razpočiti se
medicina dobiti kilo, hernijo

to rupture oneself dobiti kilo
to be ruptured dobiti kilo ali pretrg

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

schiattare v. intr. (pres. schiatto) pren. počiti, pokati; razpočiti se:
schiattare dalla rabbia počiti od besa