Franja

maratonski pridevnik
1. (o teku) ▸ maratoniTekači so nastopili na maratonski preizkušnji (42 km), ki je imela dramatični zaključek. ▸ A futók a maratoni versenyszámban (42 km) indultak, amely drámaian zárult.
Povezane iztočnice: maratonska proga, maratonska tekačica, maratonski tek, maratonski tekač

2. (o drugih športih) ▸ maratoniKolesarke čaka šest maratonskih etap. ▸ Hat maratoni szakasz vár a kerékpárosokra.
Povezane iztočnice: maratonska plavalka, maratonski plavalec, maratonsko plavanje

3. (dolgotrajen) ▸ maratoniNa maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. ▸ A szombat reggeli órákban befejezett maratoni tárgyalásokon 159 ország képviselője vett részt.

maratónski (-a -o) adj.

1. šport.
maratonski tek maratona
maratonski tekač maratoneta

2. šport. (nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo)
maratonsko plavanje maratona di nuoto
maratonski plavalec nuotatore su lunghe distanze

3. pren. fiume:
maratonski govor discorso fiume

papillon [papijɔ̃] masculin metulj; metuljček (ovratnica); letak; listek o prestopku; plinski gorilnik; dušilna zaklopka; vijak s krilci; figuré nestalen, vetrnjaški, vihrav človek

papillons noirs pluriel črne, melanholične, žalostne misli
papillon de nuit nočni metulj
nœud masculin papillon metuljček (kravata)
filet masculin à papillons mreža za ulov metuljev
être vif comme un papillon biti živ kot živo srebro
l'agent a mis un papillon au pare-brise de la voiture policist je položil listek o prekršku na vetrobran avtomobila
minute papillon! minuto počakajte!
brasse féminin papillon prsno plavanje, metuljček

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

piscine [pisin] féminin plavalni bazen

piscine couverte, à ciel ouvert pokrit bazen, bazen na prostem
piscine olympique olimpijski bazen
aller à la piscine iti v plavalni bazen (na kopanje, plavanje)

plongeon [plɔ̃žɔ̃] masculin, sport skok v vodo na glavo; zoologie ponirek

plongeons du tremplin, du haut vol skoki (v vodo) s skakalne deske, s stolpa
plongeon avec double saut périlleux skok (v vodo) z dvojnim saltom
faire le plongeon (figuré) potopiti se, izginiti; zaiti v težave
faire, piquer un plongeon skočiti na glavo v vodo
le goal fit un plongeon pour bloquer le ballon vratar se je vrgel na tla, da bi zaustavil žogo
plongeon de départ startni skok v vodo
plongeon sur distance podvodno plavanje (na razdaljo); familier (globok) poklon

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

plúta, plutovína corcho m

peta, (podplat) iz plute tacón m (plantilla f) de corcho
zamašek iz plute tapón de corcho
pas iz plute za plavanje corchos m pl de baño; corchos para nadar
rešilni telovnik iz plute chaleco m salvavidas (de corcho)

pŕsen of the breast (ali chest, bosom); breast, chest, bosom, (dojkin) mammary; thoracic, pectoral

pŕsni koš anatomija thorax, pl -races
pŕsna kost breastbone, (perutnine) wishbone, merrythought
pŕsni ščitnik chest-protector
pŕsna votlina thoracic cavity, cavity of the breast
pŕsna mrena pleura
vnetje pŕsne mrene pleurisy
pŕsno plavanje breaststroke

pŕsen de poitrine, pectoral

prsna bradavica (anatomija) mamelon moški spol, bout moški spol du sein
prsni čaj tisane pectorale
prsni koš (anatomija) cage ženski spol thoracique, thorax moški spol
prsna mrena (anatomija) plèvre ženski spol
vnetje prsne mrene (medicina) pleurésie ženski spol
prsno plavanje (šport) brasse ženski spol
prsna plavut nageoire pectorale
prsna votlina (anatomija) cavité ženski spol thoracique
prsna žleza glande ženski spol mammaire

pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana

pŕsen pectoral

prsna bradavica (ženskih prsi) pezón m, (moška) tetilla f
prsni čaj tisana f pectoral
prsni kos (perutnine) pechuga f
prsni koš (anat) caja f torácica, torax m
prsna mrena pleura f
vnetje prsne mrene pleuritis f, pleuresía f
prsno plavanje (natación f a) braza f
prsna plavut aleta f pectoral
prsna votlína cavidad f torácica
prsna žleza timo m

prsno šport in Brustlage
plavanje prsno das Brustschwimmen
100 m prsno 100-m-Brust

rana

A) f

1. zool. žaba:
rana alpina rjava sekulja (Rana temporaria)
rana rossa rdeča žaba (Rana fusca)
rana verde zelena žaba (Rana esculenta)
gonfio come una rana pren. napihnjen kot puran
nuoto a rana šport prsno plavanje
cantare come una rana pren. kvakati, regljati (kakor žaba)

2. zool.
rana pescatrice (lofio, gianello) morski vrag, odičar, morska spaka (Lophius piscatorius)

B) agg. invar. voj. (sommozzatore) človek žaba

Rokavski preliv moški spol der Ärmelkanal, Der Kanal
plavanje čez Rokavski preliv šport das Kanalschwimmen

sportif, ive [spɔrtif, iv] adjectif športen; fair; masculin, féminin športnik, -ica

association féminin, pêche féminin, rubrique féminin sportive športni klub, ribolov, rubrika
le dimanche masculin sportif šport v nedeljo
esprit masculin sportif športni duh
épreuves féminin pluriel sportives športne tekme
journal masculin sportif športni časopis
résultats masculin pluriel sportifs športni rezultati
natation féminin sportive športno plavanje

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

ūter¹, ūtris, m (morda iz *udri- (po etr. posredovanju); prim. gr. ὑδρία vodni vrč; gl. tudi unda) meh: Cu., Plin., Cels., Ap., Iuv., Iust., Dig. idr., uter veteris vini Pl., unctos salire per utres V. čez mastne vinske mehe, Aeolios Ithacis inclusimus utribus Euros O.; kot meh za plavanje in prepeljevanje čez reke: L., Plin., Suet. idr., utribus incubantes transnavere amnem Cu., consuetudo omnium est, ut sine utribus ad exercitum eant C.; metaf.: crescentem tumidis infla sermonibus utrem H. napihni meh = poošabi napihnjenca. — Pl. tudi utria -um, n: Andronius Flacci teget utria Luc. fr., Arn.

visoka nosečnost stalna zveza
(zadnji meseci nosečnosti) ▸ előrehaladott terhesség
Plavanje je idealna rekreacija v visoki nosečnosti. ▸ Az úszás ideális szabadidős tevékenység a terhesség előrehaladott szakaszában.
Že zdaj sem ogromna, pa še nisem v visoki nosečnosti. ▸ Már most hatalmas vagyok, és még nem vagyok a terhesség előrehaladott szakaszában.