Franja

between² [bitwí:n] predlog
med

between the devil and the deep sea, between two fires med Scilo in Karibdo, med dvema ognjema
between you and me and the bed (ali gate) post strogo zaupno
between you and me (pogovorno I), between ourselves med nama povedano
between two stools med dvema stoloma
there's many a slip between the cup and the lip, between the cup and the lip a morsel may slip ne hvali dneva pred večerom
hit between wind and water zadet na občutljivem mestu
between whiles (ali times) tu pa tam
between hay and grass ne tič ne miš, niti eno niti drugo
they had no penny between (the two of) them niti eden niti drugi nista imela prebite pare
between stations na odprti progi
we have bought it between us kupila sva to skupaj

blanca ženski spol belka; ničla pri domini

no tener blanca niti prebite pare ne imeti
no importa una blanca ni počenega groša vredno
pagar blanca a blanca počasi odplač(ev)ati

bless [bles] prehodni glagol
blagosloviti; častiti, za blaženega proglasiti; osrečiti; hvaliti, poveličevati
olepševalno kleti, preklinjati
ironično pogubiti

bless me, bless my soul, bless my (ali your) heart glej glej!, ali je mogoče!, kdo bi si mislil!
not to have a penny to bless o.s. with ne imeti prebite pare
to bless o.s. srečnega se počutiti
to bless one's stars biti hvaležen svoji srečni zvezdi

brez prep.

1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia

brêz without

brez- un-, -less; devoid of; destitute of
brêz mene without me
brêz njegove vednosti without his knowing it
brêz odlašanja without delay
brêz škode za without prejudice to
brêz nadaljnjega without hesitation, without more ado
brêz dvoma doubtless, no doubt, without doubt, undoubtedly
brêz dela, brêz zaposlitve out of work, unemployed
brêz doma homeless
brêz prijateljev friendless
brêz denarja, brez pare penniless
brêz upanja hopeless
brêz vrednosti worthless
brêz zdrave pameti devoid of common sense
brêz razumevanja devoid of understanding
brêz sape out of breath, breathless
brêz prestanka ceaseless, unending
brêz otrok childless
brêz šale joking apart
kava brêz sladkorja coffee without sugar
biti brêz česa to be lacking (ali wanting ali deficient) in something
moral bom (biti) brêz tega I shall have to go without it (ali to do without it)
bili smo brêz denarja we were penniless ali pogovorno hard up
brêz njega bi jaz bil izgubljen but for him I should have been lost
ni rože brêz trna there is no rose without a thorn

centime [sɑ̃tim] masculin stotinka franka

centime additionnel davčni dodatek
n'avoir pas un centime prebite pare ne imeti, biti reven

chi

A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

B) pron.

1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!

claw¹ [klɔ:] samostalnik
krempelj; šapa; klešče, škarje, ščipalke
slabšalno roka

to put out a claw pokazati kremplje, postaviti se v bran
to draw in one's claws umiriti se
to cut (ali clip, pare) s.o.'s claws razorožiti koga, pristriči komu peruti
to get one's claws into s.o. hudo koga napasti

coeō -īre -iī (redko -īvī; pogosto sinkop. coīsse, coīssem, coīstī, coīstis idr.) -itūrus

1. skupaj iti, sniti se, shajati se, sestajati se, zb(i)rati se: milia crabronum coëunt O., cum frequentes coissent Cu., coëunt certis diebus T. Kje? Capuae L., in cuius templo coiretur Suet. Kam? Pharsaliam Cat., in (ad) regiam Cu., quo populus coibat H., locus, in quem coibatur T. kjer so se navadno shajali. Od kod? undique collecti coëunt Martemque fatigant V.

2. sovražno se sest(aj)ati, skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, spoprije(ma)ti se: inter se coisse viros et cernere ferro V., trepidae inter se coëunt (apes) V., manus coit in unum (proti enemu) V., cetera turba coit O., iam agmina coibant Cu.

3. skupaj stopiti (stopati), združiti (združevati) se, zediniti (zedinjati) se, zvezati se: coëat par iungaturque pari H., binaque cum populis regna coisse suis O., c. ad praestanda iusta Cu.; poseb. politično združiti se, zvezati se: duodecim adulescentuli coierunt N., in amicitiam coëunt V. stopijo v prijateljsko zvezo, gener atque socer coëant V., c. in societatem T.; pesn.: dextrae coëunt in foedera V. podajo si roke v zvezo; cum hoc tu coire ausus es, ut... Ci., se neque cum quoquam de ea re collocuturum neque coiturum N.; od tod occ. trans., toda le v zvezi s societatem = zvezo skleniti (sklepati) (acc. kot smer): si nullam societatem neque sceleris neque praemii cum homine alio coieras Ci., utinam... cum Caesare societatem numquam... coisses Ci.; (le enkrat) pass.: societas coitur Ci. se sklene.

4. voj. združiti se, zb(i)rati se, (s)koncentrirati se: reliqui coëunt inter se C., neque se conglobandi coëundique in unum datur spatium L., coire ad sonitum vocis Cu.

5. zakonsko zvezo skleniti (sklepati), v zakon stopiti (stopati): Q., conubio cum primoribus suae gentis Cu., nuptiis cum captiva Cu., coëuntium pignus Cu. zaročencev; occ. (evfem.) telesno (z)družiti se, spojiti (spajati) se, (o živalih) goniti se, pariti se, (o ptičih) pariti se, jariti se: liberos cum hospitibus stupro coire Cu., c. cum viro, cum aliena uxore Q., pecus coit O., cum pare quaeque suo coëunt volucresque feraeque O.; pesn. z dat.: privigno videar coitura noverca O.

6. pren. (o stvareh)
a) zb(i)rati se, zli(va)ti se: coit in praecordia sanguis V. se steka k srcu, humor intus coit Cels., amnes in artius coëunt Cu., coëuntibus aquis ex superiore fastigio in vallem Cu.
b) zbliž(ev)ati se, strniti (strnjevati) se, sklopiti (sklapljati) se: coëunt inter se capita V. oba konca (glavici) loka se zbližujeta, tako tudi: coëunt cornua O.; c. in unum globum Lucr. zgručiti se, v gručo se zbrati, in artum coëuntibus ripis Cu.; od tod tudi o abstr.: non possunt ullis ista coire modis O. se ne dajo združiti; pesn. z dat.: ut placidis coëant immitia H.; occ. (o telesnih delih, ranah): zapreti (zapirati) se, skleniti (sklepati) se: arteria incisa neque coit neque sanescit Cels. se ne sklene niti ne zaceli, si palpebrae dormientis non coëunt Cels., nondum coëuntia rumpam vulnera O.; od tod pren.: male sarta gratia nequiquam coit H.
c) zgostiti (zgoščati) se, strditi (strjevati) se, zakrkniti: lac coit Varr. se sesiri, se sesede, coit formidine sanguis V. zakrkne, mentiar, an coëat duratus frigore pontus O. zamrzne, skrepeni, simul coquuntur mel, galbanum; ubi autem coierunt... Cels.

coin¹ [kɔin] samostalnik
kovanec
zastarelo ogelni kamen

to pay s.o. in his own coin plačati milo za drago
bad (ali counterfeit, false) coin ponarejen novec
to spin (ali toss up) a coin metati novec, fucati
not to have two coins to rub ne imeti prebite pare

comino moški spol kumina

no vale un comino niti počene pare vreden

condensation [kɔ̃dɑ̃sasjɔ̃] féminin zgoščevanje, zgostitev, zgoščenost; utekočinjenje; figuré skrčenje; zbiranje električne energije

condensation de l'air par pression zgostitev zraka s pritiskom
condensation de la vapeur d'eau sprememba vodne pare v tekočino
point masculin de condensation rosišče

contar [-ue-] šteti; iz-, po-, zaračunati; pripovedovati

contar 20 años biti 20 let star
contar con los dedos na prste šteti
contar a uno entre sus amigos koga med svoje prijatelje šteti
contar por a/c smatrati za nekaj
contar por hecha una promesa obljubo za čisto zlato vzeti
contar por verdadero za resnico vzeti
cuénteselo a su tía (a su abuela) to pripovedujte komu drugemu
más de prisa que (se) lo cuento neverjetno hitro
sin contar los gastos izključujoč stroške
volver a contar znova preračunati
¿cuánto cuenta? kakšen je znesek?
a contar desde hoy računano od danes naprej
contar con alg. računati s kom, zanesti se na, ne pozabiti
contar con pocos recursos razpolagati s pičlimi sredstvi
y pare de contar in to je vse!
cuéntase que govori se, da
eso no se cuenta to se ne vračuna; to se ne spodobi

cornado moški spol star španski kovanec

no vale un cornado prebite pare ni vreden

cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

cruz anclada sidrast križ
cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
cruz gamada svastika, kljukast križ
cruz griega grški križ
cruz latina latinski križ
la Cruz Roja Rdeči križ
caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
clavar en cruz pribiti na križ
estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
hacerse la cruz biti ves iz sebe
poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
a cruz o a pila na slepo
de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
en cruz križema, prekrižan
cruces f pl križanje (živali)
grandes cruces imenitna gospoda
andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega

cuadrante moški spol kvadrant; lunin krajec; sončna ura

hasta el último cuadrante do zadnje pare (plačilo)

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

dégagement [degažmɑ̃] masculin osvoboditev, rešitev; osvoboditev od obveznosti ali obljube; rešitev zastavljenih predmetov; chimie razvijanje, sprostitev, uhajanje; sport dolg strel (z žogo); architecture hodnik, prost prostor; militaire razbremenitev

dégagement des blessés ensevelis sous les décombres rešitev ranjencev izpod ruševin
dégagement d'une promesse osvoboditev od obljube
dégagement de la voie očiščenje železniške proge (od kamenja, plazov ipd.)
dégagement de vapeur uhajanje pare
attaque féminin de dégagement razbremenilni napad
escalier masculin de dégagement stranske stopnice
porte féminin de dégagement stranska vrata
voie féminin de dégagement stranski tir

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti