Franja

пункти́р -у ч., čŕta iz pík -e - - ž.

adút triunfo m

kaj je adut? ¿qué palo es triunfo?
pik je adut espadas son triunfo
imeti vse adute v rokah (fig) tener todos los triunfos (en la mano)
(iz)igrati adut echar triunfo; triunfar; arrastrar
izigrati svoj zadnji adut jugar el último triunfo; fig hacer el último esfuerzo para lograr a/c
prevzeti z adutom fallar con un triunfo

as [ɑs] masculin as (karta z eno piko), enojka (na kocki); familier, sport prvak, as; aéronautique letalec, ki je sestrelil mnogo nasprotnikov

as de cœur, de trèfle, de carreau, de pique srčni, križev, karo, pik as
as du volant, de l'aviation izreden avtomobilski voznik, letalski pilot
c'est l'as de la classe to je najboljši učenec v razredu
n'avoir plus d'as dans son jeu biti na koncu s svojimi sredstvi
(populaire) être aux as plein aux as imeti mnogo denarja
être ficelé, fichu, foutu (populaire) comme l'as de pique biti slabo oblečen, slabo raščen
passer quelque chose à l'as prikriti kaj
elle n'a rien vu, c'est passé à l'as ničesar ni videla, ostalo je prikrito
veiller à l'as skrbno paziti na kaj

ás (karte) as moški spol

srčni as as de cœur
karo as as de carreau
tref as (križev as) as de trèfle
pik as as de pique
letalski as as moški spol de l'aviation; (numizmatika) as moški spol, pièce ženski spol de cuivre romaine; (glasba) la moški spol bémol (mineur)

bólha zoologija flea

opikan od bolh flea-bitten
loviti, obirati bólhe to catch fleas
bolšji pik fleabite

bólha pulga f

pik bolhe picada f de pulga
povodna bolha pulga aquática
iz bolhe narediti kamelo (fig) hacer de una pulga un camello m

bolšji (-a, -e) Floh- (cirkus der Flohzirkus, pik der [Flohbiß] Flohbiss, sejem der Trödelmarkt/Flohmarkt)

bólšji

bólšji pik flea-bite

bólšji de puce

bolšji pik piqûre ženski spol de puce
bolšji trg marché moški spol aux puces

bólšji de (la) pulga

bolšji pik, ugriz picadura f de pulga

būprēstis -tidis, acc. -tim, f (gr. βούπρηστις govedobodec) buprestida,

1. strupen hrošč; njegov pik povzroči napihnjenost pri kravah: Plin., P. Veg., Dig.

2. bot. okroglolistna ali navadna prerast: Plin.

čebela samostalnik
(žuželka) ▸ méhPovezane iztočnice: afrikanizirana čebela, divja čebela, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, čebela delavka, čebela matica, čebela ubijalka

čebélji, čebélen de abeja(s)

čebelji panj colmena f
čebelji pik picadura f de abeja
čebelji vosek cera f de abejas

čebelji [é] (-a, -o) Bienen-- (pik der Bienenstich, roj der Bienenschwarm, strup das Bienengift, družina das Bienenvolk, paša die Bienenweide)

čŕta -e ž., лі́нія -ї ж., лі́нійка -и ж., ри́са -и ж., сму́га -и ж.

• mêjna čŕta грань, пограни́чна лі́нія
• čŕta iz pík пункти́р

echios -iī, f (gr. ἔχιος), gobovnik, rastl., ki zdravi kačji pik. Plin.

frelon [frəlɔ̃] masculin sršen; figuré nesposobna in nevoščljiva oseba, ki se tudi okorišča s tujim delom

piqûre féminin de frelon sršenov pik

gádji de vipère, vipérin

gadji pik morsure ženski spol (ali piqûre ženski spol) de vipère
gadja zalega engeance ženski spol, nid moški spol de vipère

gádji (-a -e) adj. di, della vipera:
gadji pik morso di vipera
bibl. gadja zalega razza di vipere
po gadje pihati schizzare rabbia da tutti i pori

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.