Franja

lìričār m, lìrik m lirik, lirski pesnik

lyricus 3 (gr. λυρικός : λύρα) lirski: vates H. lirski pesnik, pesnik ód, soni O., senex (= Anacreon) O., regnator lyricae cohortis (= Pindarus) Stat., composuit et carmen lyricum, cuius est titulus „conquestio de morte L. Caesaris“ Suet. Subst.

1. lyricus -ī, m lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Sen. ph., O., Petr., Q., Plin. iun., Amm., Sid.

2. lyrica -ōrum, n (sc. carmina) lirske pesmi, ode: T., Plin. iun., Lact.

Lyriker, der, (-s, -) lirik, lirski pesnik

lyrist¹ [lírist] samostalnik
lirik, lirski pesnik

melicus¹ 3 (gr. μελικός) godben, glasben: sonores Lucr., melici lyricique modi Aus.; poseb. lirski, liričen: poëma Ci. — Subst. melicus -ī, m (sc. poëta) lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Simonides melicus Plin.; melica -ōrum, n lirske pesnitve, pesmi ali (po novejših izdajah) melica -ae, f lirska pesnitev, pesem: Petr.

nàdripjesnīk m (ijek.), nàdripesnīk m (ek.) lažni pesnik, pesnikun

nazòvipjesnīk m (ijek.), nazòvipesnīk m (ek.) namišljeni pesnik

ȍdadžija m (gr. odé) pesnik od (iron. v 1. pol. 19. st. pri Srbih)

òdār -ára m iron. pesnik od

panegyrist [pænidžírist] samostalnik
panegirik, pesnik panegirikov; hvalilec

poētor -ārī (poēta) pesnikovati, pesniti, biti pesnik: numquam poetor nisi si podager Enn., ineptia poetandi Aus. — Act. soobl. poētō -āre: priusquam poetare incipio Verus ap. Fr.

prȉgodničār m prigodničar, priložnostni pesnik

psalmiste [psalmist] masculin pesnik psalmov, psalmist

le Psalmiste Psalmist (kralj David)

quattrocentist [kwa:troučéntist] samostalnik
quattrocentist, italijanski pesnik 15. stoletja

Renaissancedichter, der, renesančni pesnik

rhymer [ráimə] samostalnik
rimar; kdor kuje stihe; rimač, slab pesnik

rimailleur, euse [-majœr, öz] masculin, féminin slab pesnik, slaba pesnica; rimač

rimeur, euse [rimœr, öz] masculin, féminin, péjoratif rimač, -čka, slab pesnik, slaba pesnica

romancero moški spol pesnik (pevec) romanc; zbirka romanc

romancista moški spol pesnik romanc