Franja

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

stránski (-a -o) adj.

1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato

2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare

sveti križ moški spol das Heilige Kreuz
oltar svetega križa der Kreuzaltar
cerkev svetega križa die Kreuzkirche

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

Traualtar, der, vor den Traualtar treten stopiti pred oltar (poročiti se); zum Traualtar führen peljati pred oltar

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

votíven (-vna -o) adj. rel. votivo:
votivni dar offerta votiva
votivna luč lampada votiva
votivna maša messa votiva
votivni oltar altare votivo

votivo agg. relig. zaoljuben, votiven:
altare votivo votivni oltar
dono votivo votivni dar
lampada votiva votivna luč

zaobljúbljen (-a -o) adj. rel. votivo, ex voto:
zaobljubljeni oltar altare votivo

zazdéti se (-zdím se) perf.

1. parere, parere opportuno:
impers. nenadoma se mu je zadelo, da je na napačni poti ad un tratto gli parve di aver sbagliato strada
pride, kadar se mu zazdi viene quando gli pare (opportuno)

2. sembrare:
v ogromni katedrali se je zazdel oltar majhen nell'enorme cattedrale l'altare sembrava proprio piccolo

žgálen (-lna -o) adj.

1. di cottura; ustorio:
metal. žgalna peč forno di cottura

2. rel.
žgalni oltar ara sacrificale
žgalna žrtev olocausto

žŕtven du sacrifice

žrtveni dar offrande ženski spol
žrtveni oltar autel moški spol du sacrifice
žrtvena gostija repas moški spol du sacrifice
žtrveno jagnje (glej nedolžna žrtev)

žŕtven

žrtveni oltar altar m del sacrificio
žrtveni dar ofrenda f
žrtveno jagnje cordero m (ofrecido en holocausto); fig víctima f inocente (ali propiciatoria)

ἀκτή¹, ἡ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, βώμιος žrtvenik, oltar.

βωμός, ὁ [Et. βῆμα, βαίνω] 1. povišek, podstavek. 2. žrtvenik, oltar.

ἐπι-τίθημι I. act. 1. a) postavljam, devljem, na-, polagam kaj na kaj τί τινι, τὶ ἐπί τινος, τὶ ἐπί τι, τινὰ λεχέων, polagam na oltar; μηρία darujem, εἴδατα prinašam, povrhu še nosim, postavim στήλην; b) povzročujem, dajem komu, podeljujem, naklanjam θωήν, ἄλγεα, κακά, μόρον, ζημίαν, δίκην kaznujem, πληγάς τινι naštejem udarce, nabijem NT; c) pren. τέλος τινί (μύθῳ) izvršim, izpolnim besedo, končam pogovor τούτοις; d) naročam, pošiljam, γράψας ἐς Αἴγυπτον poslal je pismo v Egipt; e) φρένα τινί obračam svojo pozornost na kaj, pazim. 2. dodajam, ὄνομα dajem ime NT, še pridevam τὶ πρός τι NT, κτήματα. 3. postavljam pred kaj λίθον θύρῃσιν, λόχον, θύρας zapiram, νέφος zastrem z meglo, zaprem nebo. II. med. 1. a) postavim si, denem nase στεφάνην κεφαλῆφιν, dam si prinesti σῖτον, χεῖρας στήθεσσί τινος položim svoje roke na prsi; b) polagam kaj pred sebe, πύλας ὠσί zapiram ušesa, določim θάνατον ζημίαν; c) naročam, zapovedujem τί τινι. 2. a) poprimem, lotim se česa, začenjam kaj τινί, τῇ πείρᾳ poskušam; b) sovražno: pritiskam na koga, napadam koga τινί.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

ἐσχάρα, ἡ, ion. -ρη ep. [Et. kor. jes; iz jεσχαρᾱ, slov. is-kra; gen. dat. ep. ἐσχαρόφιν] 1. (domače) ognjišče, žrtvenik, oltar. 2. pogorišče, žerjavica, posoda za žerjavico.